Google se z ameriškim startupom Mechanize pogaja o poslu, vrednem več kot 1,5 milijarde dolarjev, v katerem podjetja sploh ne bi kupil. Po poročanju Business Insiderja, ki se sklicuje na štiri vire, bi Google plačal neekskluzivno licenco za Mechanizeovo tehnologijo in zaposlil del njegove ekipe za vrednotenje in razvoj modelov umetne inteligence. Podjetje bi ostalo samostojno, njegovi ključni ljudje pa ne.
Po poročanju portala Tech Funding News je Mechanize aprila 2026 zaposloval 46 ljudi in zbral 9,1 milijona dolarjev semenskega kapitala pri vrednotenju okoli 500 milijonov dolarjev. Slabe štiri mesece pozneje mu Google ponuja trikratnik tega vrednotenja. Mechanize gradi simulirana delovna okolja in merila, s katerimi se agenti umetne inteligence učijo opravljati poslovne naloge. Google želi tehnologijo za svoje kodirne agente, ki po navedbah virov Business Insiderja zaostajajo za orodji podjetij Anthropic in OpenAI.
Julija 2025 je Google plačal 2,4 milijarde dolarjev za licenco tehnologije startupa Windsurf in prehod njegovega vodstva; nekdanji izvršni direktor Varun Mohan danes vodi Googlovo kodirno platformo Antigravity. Avgusta 2024 je Google po poročanju časnika Wall Street Journal odštel 2,7 milijarde dolarjev za licenco tehnologije Character.AI, s poslom pa se je v podjetje vrnil soustanovitelj Noam Shazeer, soavtor arhitekture transformer. Microsoft je marca 2024 s 650 milijoni dolarjev pridobil modele startupa Inflection in zaposlil njegovo vodstvo, Amazon pa je istega leta najel soustanovitelje podjetja Adept. Nobeden od teh poslov ni zahteval priglasitve koncentracije.
Britanski urad za varstvo konkurence CMA je septembra 2024 posel med Microsoftom in Inflectionom obravnaval kot koncentracijo in zapisal, da najem ekipe s ključnim znanjem tudi brez drugih sredstev lahko sodi v njegovo pristojnost. Posel je po prvi fazi preiskave vseeno odobril. Joel Bamford, izvršni direktor za koncentracije pri CMA, je po poročanju revije Computer Weekly na omrežju LinkedIn zapisal, da Inflection ni bil močan konkurent Microsoftovim potrošniškim klepetalnikom in da je urad posel na tej podlagi odobril. Ameriško pravosodno ministrstvo po poročanju agencije Bloomberg preiskuje, ali je bil Googlov posel s Character.AI strukturiran tako, da bi se izognil regulatornemu nadzoru.
Logika, po kateri vrednost podjetja nosijo ljudje in ne pravna oseba, na slovenskem trgu dela velja z obratnim predznakom. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v prvem četrtletju letos v Sloveniji prostih približno 20.300 delovnih mest, za 12,2 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani. Stopnja prostih delovnih mest se je zvišala na 2,5 odstotka, najvišja pa je bila v gradbeništvu s 5,1 odstotka. V predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini je bila razpisana skoraj polovica vseh prostih delovnih mest.
Raziskava Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2026 med 171 ocenjenimi poklicnimi skupinami napoveduje primanjkljaj kadra v 98, ravnovesje v 55 in presežek v 18. Delavcev primanjkuje v zdravstvu, šolstvu, gradbeništvu, logistiki in tehničnih poklicih, od inženirjev strojništva in elektrotehnike do voznikov. Delodajalci so po navedbah zavoda strukturna neskladja tudi v letu 2025 blažili z zaposlovanjem tujih delavcev, kandidate pa od nekaterih poklicev odvračajo plača, delovni čas in fizično delo. Dolgoročne napovedi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru projekta Platforma trga dela po navedbah zavoda opozarjajo na strukturne spremembe zaradi demografskih trendov.
Po podatkih Eurostata je bila Slovenija v prvem četrtletju poleg Malte in Portugalske ena od samo treh držav članic EU, v katerih se je stopnja prostih delovnih mest medletno zvišala. Povprečje evroobmočja je znašalo 2,3 odstotka, povprečje EU pa 2,1 odstotka.
Banka Slovenije je junija 2025 v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi predvidela 0,5-odstotno krčenje zaposlenosti zaradi manjšega povpraševanja po delavcih v zasebnem sektorju, predvsem v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V istem dokumentu je zapisala, da stopnja prostih delovnih mest kljub temu ostaja visoko nad dolgoletnim povprečjem 1,7 odstotka. Pomanjkanje delavcev in ohlajanje povpraševanja v slovenskem gospodarstvu obstajata sočasno.
Na obeh koncih trga je znanje vezano na ljudi, ne na podjetja. Vzroka pa sta različna: na vrhu poteka tekma za redke inženirje, v Sloveniji pa delodajalce omejujejo demografski trendi in delovni pogoji.
Pogodba med Googlom in Mechanizeom še ni podpisana; po navedbah virov Business Insiderja se pogajanja nadaljujejo in podrobnosti posla se lahko spremenijo.
