Londonsko visoko sodišče je razsodilo v prid Grčije in potrdilo zakonitost njenega odkupa vrednostnih papirjev, vezanih na BDP, ki jih je država izdala leta 2012 med prestrukturiranjem državnega dolga. Skupna nominalna vrednost teh instrumentov presega 62 milijard evrov, kar jih uvršča med največje izdaje tovrstnih papirjev s strani katere koli države.
Grčija je vlagateljem sporočila, da namerava odkupiti vse preostale varante z zapadlostjo leta 2042 po ceni dobrih 25 centov na evro. Skupina vlagateljev, ki jo je zastopala odvetniška pisarna White & Case, je izpodbijala tako veljavnost odkupne opcije kot metodologijo izračuna cene. Sodnik Robert Bright je oba ugovora zavrnil.
Sodišče je potrdilo, da je Grčija pravilno uporabila pogodbeno pravico do odkupa po členu 6.1 pogojev izdaje in da je odkupna cena 252,28 evra na 1.000 varantov izračunana na podlagi podatkov z elektronskega trga obveznic grške centralne banke (HDAT) v 30 trgovalnih dneh.
Leta 2012 so zasebni imetniki grških obveznic pristali na znižanje vrednosti svojih naložb v zameno za nov paket vrednostnih papirjev, vključno z varanti, vezanimi na BDP. Ti bi vlagateljem prinesli dodatno izplačilo, če bi grško gospodarstvo preseglo vnaprej določene pragove rasti. Pragovi so bili postavljeni visoko in Grčija ni nikoli dosegla ravni, ki bi sprožila izplačila.
Argentina in Ukrajina sta pri prestrukturiranjih dolga izdali podobne instrumente. Razsodba londonskega sodišča zato vzpostavlja precedens za uveljavljanje pogodbenih odkupnih opcij pri takšnih vrednostnih papirjih. Vlagatelji se lahko še pritožijo.
