Grenlandska odjuga sprostila trge na obeh straneh Atlantika

Trgovanje na newyorški borzi se je v sredo obrnilo navzgor. Predsednik Donald Trump je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu sporočil, da Amerika ne bo posegla po orožju za Grenlandijo, in vlagatelji so si oddahnili. S&P 500 je dan končal 1,16 odstotka višje pri 6.875 točkah. Dow Jones je skočil za 589 točk na 49.007, Nasdaq pa je pridobil 1,18 odstotka.

Dan prej je bilo vzdušje povsem drugačno. Torek je prinesel najgloblji padec po oktobru. S&P 500 je izgubil dobra dva odstotka, Nasdaq skoraj dva in pol. Trump je namreč čez vikend zagrozil z desetodstotnimi carinami za osem evropskih držav, ker nočejo podpreti ameriške pridobitve Grenlandije. Kot poroča CNBC, so vlagatelji tisti dan množično zapuščali ameriške delnice, obveznice in dolar. Takšnega bega iz ameriških naložb ni bilo od aprilskega kaosa, ki je sledil Trumpovim prvim carinam.

Preobrat je prišel s Trumpovim govorom v švicarskih Alpah. Pozval je k takojšnjim pogajanjem, a prvič javno izključil vojaško silo. Po sestanku z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem je na Truth Social zapisal, da so dosegli okvir dogovora o Grenlandiji in celotni Arktiki. Carine, ki bi začele veljati 1. februarja, je umaknil. Kot poroča NPR, bo EU počakala, kako se bodo pogajanja odvijala.

Tehnološke delnice so v sredo potegnile navzgor. Intel je poskočil za več kot deset odstotkov na najvišjo raven od leta 2022. Analitika pri HSBC in Seaport sta isti dan dvignila oceno delnice. AMD, Micron in Nvidia so po podatkih Trading Economics pridobili med šest in dvanajst odstotkov.

Jamie Dimon, prvi mož JPMorgan Chase, je medtem v Davosu odkrito povedal, kaj misli o carinah. Načeloma ni njihov zagovornik, a jih razume pri zaščiti nacionalne varnosti. Precej bolj oster je bil do Trumpove ideje, da bi omejili obresti na kreditnih karticah na deset odstotkov. To bi bila po njegovih besedah katastrofa za 80 odstotkov Američanov, ki bi ostali brez dostopa do kreditov.

Indeks VIX, ki kaže, koliko nihanja pričakujejo trgovci, je padel z dvomesečnih vrhov na dobrih 18 točk. Ameriške državne obveznice pa ostajajo pod pritiskom. Donosnost desetletnic se je gibala okoli 4,25 odstotka.

Evropskim borzam manjkala jasna smer

V Evropi se je trgovanje končalo neenotno. Vseevropski Stoxx 600 je dan sklenil komaj nad ničlo, potem ko je v ponedeljek in torek skupaj izgubil skoraj dva odstotka. Vlagatelji so tehtali Trumpove besede in ocenjevali, kako resna je grožnja nove carinske vojne.

Rudarski sektor je šel svojo pot. Indeks Stoxx Europe Basic Resources je pridobil skoraj štiri odstotke. Anglo American in Rio Tinto sta napredovala za štiri oziroma pet odstotkov, Glencore pa je sledil. Avtomobilske in luksuzne delnice so ostale v rdečem. BMW, Volkswagen, Porsche, LVMH, Hermès in Kering so vsi izgubljali.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dan prej v Davosu opozorila, da carinska spirala ne koristi nikomur. EU je že zamrznila odobritev trgovinskega sporazuma z Ameriko, dogovorjenega julija lani. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal možno aktivacijo protisilnega instrumenta, s katerim bi Bruselj lahko ameriškim podjetjem otežil dostop do javnih naročil.

Netflix z dobrimi številkami ni prepričal

Delnica Netflixa je v sredo zdrsnila za skoraj štiri odstotke, čeprav so številke za zadnje četrtletje presegle pričakovanja. Prihodki so dosegli 12 milijard dolarjev, kar je 17,6 odstotka več kot pred letom dni. Dobiček na delnico je znašal 56 centov, cent več od napovedi analitikov.

Vlagatelje je skrbela napoved za leto 2026. Netflix pričakuje med 50,7 in 51,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar pomeni rast med 11 in 13 odstotki. Lani je bila rast precej višja. Analitiki pri Morningstar menijo, da upočasnitev kaže na zrelost ameriškega trga. Podjetje je obenem napovedalo, da bo v vsebine vložilo skoraj 20 milijard dolarjev, kar utegne pritisniti na dobičke.

Johnson & Johnson je objavil četrtletne prihodke v višini 24,6 milijarde dolarjev, 9,1 odstotka več kot pred letom dni. Za leto 2026 napoveduje med 99,5 in 100,5 milijarde dolarjev, kar presega pričakovanja analitikov. Generalni direktor Joaquin Duato je leto 2025 označil za prelomno. Delnica je kljub temu ob objavi izgubila odstotek in pol. Vlagatelji so po lanskem skoku preprosto pobrali dobičke.

Cena zlata presegla 4.800 dolarjev

Plemenita kovina je sredi tedna presegla 4.800 dolarjev za unčo. Po podatkih Investing News je promptna cena v sredo zjutraj dosegla 4.889 dolarjev, preden se je nekoliko umirila. Od začetka lanskega leta je zlato pridobilo več kot 80 odstotkov. Vlagatelji iščejo zavetje pred geopolitičnimi pretresi in šibkim dolarjem.

HSBC napoveduje, da bi lahko zlato v prvi polovici leta preseglo 5.000 dolarjev. Centralne banke ostajajo med največjimi kupci. Po ocenah Svetovnega sveta za zlato so v prvih enajstih mesecih lani kupile 297 ton.

Obenem se pojavljajo znaki, da nekateri vlagatelji zapuščajo ameriške obveznice. Danski pokojninski sklad AkademikerPension je v torek sporočil, da prodaja ameriške državne obveznice v vrednosti okoli 100 milijonov dolarjev. Finančni minister Scott Bessent je v Davosu dejal, da ga to ne skrbi. Poteza je sprožila razprave o morebitnem širšem umiku iz dolarskih naložb.

Pogled usmerjen proti vrhovnemu sodišču

V prihodnjih dneh bodo oči uprte v četrtletne rezultate Intela in Procter & Gamble. Obenem vlagatelji čakajo odločitev vrhovnega sodišča o tem, ali lahko Trump razreši guvernerko Feda Liso Cook. Med ustnimi obravnavami v sredo so se sodniki po poročanju Reuters zdeli skeptični do argumentov administracije. Odločitev utegne imeti posledice za neodvisnost centralne banke.

Na Wall Streetu je 81 odstotkov podjetij iz S&P 500, ki so do zdaj objavila rezultate, preseglo pričakovanja. Po podatkih Bloomberg Intelligence so odzivi delnic najslabši v letih. Aneeka Gupta iz WisdomTree opozarja, da preseganje pričakovanj ni dovolj. Podjetja morajo dvigniti napovedi, sicer trg ne bo zadovoljen.