Inflacija v maju 3,6-odstotna, stanovanja in energija poganjata rast cen

Letna inflacija v Sloveniji je maja znašala 3,6 odstotka, kar je občuten skok glede na 1,8 odstotka v istem mesecu lani in glede na 3,1 odstotka aprila. Mesečna rast cen je bila 0,5 odstotka.

Slovenija se z majsko inflacijo uvršča nad povprečje evrskega območja. Letna stopnja inflacije v evrskem območju je bila aprila 2026 tri odstotke, kar je najvišja vrednost od septembra 2023. Zadnji razpoložljivi primerjalni podatki za april kažejo, da je bila Slovenija pri 3,4 odstotka, kar jo uvršča med države z višjo inflacijo od povprečja evroobmočja.

Skupina stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva je bila maja za 10,0 odstotka dražja kot pred enim letom in je k skupni inflaciji prispevala 1,2 odstotne točke, kar je največ od vseh kategorij. Brez tega enega sklopa bi bila slovenska inflacija pod 2,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada.

Že aprila je bila skupina stanovanja, voda, elektrika, plin in goriva za 9,7 odstotka dražja kot leto prej in je k skupni inflaciji prispevala 1,2 odstotne točke. Februarja je ista skupina zrasla za 10,7 odstotka in prispevala 1,3 odstotne točke k skupni inflaciji. Energetski sklop vztrajno poganja slovensko inflacijo že od začetka leta.

Razlog ima strukturno razlago. V času energetske krize je država z regulacijo cen preprečila močno rast položnic in razliko med tržno in regulirano ceno pokrivala iz proračuna. Po prenehanju regulacije se ti stroški vračajo v sistem skozi višje omrežnine, prispevke in druge stalne postavke. Slovenija je torej del inflacijskega udarca iz energetske krize le odložila, zdaj pa se ta vrača skozi račune za komunalne storitve.

Primerjava s sosednjimi državami razkrije zanimive razlike v strukturi inflacije. Hrvaška je aprila zabeležila 5,8-odstotno inflacijo, pri čemer so cene energije zrasle za 17,5 odstotka in storitve za 8,2 odstotka. Hrvaška inflacija je torej višja od slovenske, a jo poganjata predvsem turizem in storitveni sektor, ki sta na Hrvaškem strukturno bolj izpostavljena sezonskim pritiskom.

Avstrija je bila marca pri 3,1 odstotka harmoniziranega indeksa, kar je podobno Sloveniji, a z drugačno sestavo, saj je avstrijska inflacija bolj enakomerno razporejena med kategorijami, brez tako izrazite dominance energetskega sklopa.

V evroobmočju kot celoti so k aprilski inflaciji energija prispevala 0,99 odstotne točke, storitve 1,38 odstotne točke, hrana 0,46 odstotne točke in neenergetsko industrijsko blago 0,20 odstotne točke. V Sloveniji je razmerje drugačno: energetski in stanovanjski sklop skupaj nosita nesorazmerno visok del bremena, storitve pa so pri 3,8 odstotka blizu evropskemu povprečju.

Na ravni posameznih kategorij maja izstopata še dve skupini. Zdravstvo je bilo dražje za 4,8 odstotka, prevoz za 5,5 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za le 0,9 odstotka, kar je ugodna novica za gospodinjske proračune glede na lansko leto, ko je bila prehrambena inflacija bistveno višja.

Na mesečni ravni so k rasti cen maja največ prispevali počitniški paketi, ki so se podražili za 6,4 odstotka, kar je sezonski pojav pred poletjem. Dizelsko gorivo se je mesečno pocenilo za 4,5 odstotka, bencin pa podražil za 2,4 odstotka.

Vojna v Iranu in nestabilnost na Bližnjem vzhodu sta dvignili cene nafte in plina, kar se v slovensko inflacijo prenaša z določenim zamikom. Svetovna banka je aprila napovedala 24-odstotni skok cen energije v letu 2026, kar bo po njihovi oceni najvišja raven od ruske invazije na Ukrajino. Če se ta napoved uresniči, bo energetski sklop slovensko inflacijo poganjal še skozi jesen.

Hkrati ECB ohranja restriktivno denarno politiko, ki bi morala inflacijo postopno umirjati. A transmisijski mehanizem obrestnih mer pri energetskih stroških deluje počasneje kot pri potrošniških kreditih. Za slovenskega potrošnika to pomeni, da se bo inflacija nad tremi odstotki verjetno nadaljevala vsaj do konca poletja.