Kazalnik gospodarskega razpoloženja v območju evra je maja 2026 zrasel za 0,3 točke. Številka je pozitivna, kontekst pa je manj optimističen. ESI je januarja 2026 dosegel 99,4 točke, kar je bila najvišja vrednost od januarja 2023. Potem so sledili trije zaporedni meseci padcev.
Marca je indeks padel na 96,6, inflacijska pričakovanja potrošnikov pa so zrasla na najvišjo raven od julija 2022, kar je bilo neposredno povezano z naraščajočimi cenami energije zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu. April je bil še slabši, saj je ESI padel na 93,0, kazalnik pričakovanj glede zaposlovanja pa je upadel za 4,6 točke na 91,7.
Majska vrednost 93,5 je tehnično okrevanje. Dolgoročno povprečje kazalnika je 100 točk. Območje evra je maja ostalo 6,5 točke pod to ravnjo. Majska slika tudi ni homogena. Zaupanje se je izboljšalo v storitvah in med potrošniki, hkrati pa je padlo v industriji, trgovini na drobno in gradbeništvu. To ni splošno okrevanje, to je razcep znotraj enega gospodarstva.
Storitveni sektor, ki vključuje finančne storitve, turizem, gostinstvo in poslovne storitve, absorbira del pritiska. Potrošniki so maja nekoliko bolj optimistični kot aprila, kar se sklada s podatki o maloprodaji v Sloveniji, kjer je bila aprila letna rast 3,4 odstotka, a v veliki meri podprta z rastjo cen goriv.
Industrija ostaja pod pritiskom. Marca so proizvajalci v evroobmočju zabeležili najvišja pričakovanja glede prodajnih cen v treh letih, kar kaže, da stroški pritiskajo na marže, ne pa na povpraševanje. Gradbeništvo in trgovina na drobno sta maja nadaljevala negativni trend.
Razcep med storitvami in industrijo ni naključen. Storitveni sektor je manj izpostavljen globalnim dobavnim verigam, energetskim stroškom in izvoznemu povpraševanju. Industrija je vse to neposredno čutila skozi leto 2026, saj je vojna v Iranu dvignila cene energentov in vplivala na stroške proizvodnje po vsem evroobmočju.
Preberite več:
Za Slovenijo, katere predelovalna industrija predstavlja velik del izvoza in dodane vrednosti, je ta razcep posebej relevanten. GZS je maja v anketi med 460 podjetji ugotovila, da je 51 odstotkov podjetij v zadnjem letu zabeležilo dvomestno rast stroškov dela, hkrati pa stroški energije ostajajo povišani. Kombinacija obeh pritiskov se v kazalniku ESI kaže kot vztrajno slabo zaupanje v industriji.
