Evropska komisija je 13. aprila objavila osnutek začasnega kriznega okvira za državne pomoči, namenjenega štirim sektorjem, ki jih energetska kriza po oceni Bruslja najbolj prizadeva, in sicer kmetijstvu, ribištvu, cestnemu prevozu ter kratki plovbi znotraj EU. Referenčna točka za izračun podražitve so cene pred 28. februarjem 2026, predlog pa temelji na členu 107(3)(c) Pogodbe o delovanju EU.
Osnutek državam članicam omogoča, da kmetom, prevoznikom in ribičem sofinancirajo del podražitve goriva ali gnojil glede na dejansko porabo prejemnikov. Za podjetja zunaj kratke plovbe bo na voljo tudi poenostavljen ukrep z omejeno pomočjo na podjetje, za katerega državam ne bo treba spremljati porabe posameznega prejemnika, temveč se bodo lahko oprle na statistične podatke.
Predlog posega tudi v pravila za energetsko intenzivno industrijo. Komisija predlaga, da se najvišja dovoljena intenzivnost pomoči za stroške električne energije dvigne nad 50 odstotkov, ki jih določa okvir za čisto industrijsko politiko CISAF. Bruselj je obenem pripravljen presojati subvencioniranje stroškov plina za proizvodnjo elektrike v plinskih elektrarnah, kar bi posredno znižalo ceno elektrike za končne uporabnike. O takšnih ukrepih bo odločal za vsak primer posebej.
Komisija namerava okvir sprejeti do konca aprila. Osnutek je del širšega svežnja protikriznih ukrepov, ki ga je predsednica Von der Leyen predstavila na novinarski konferenci po zasedanju kolegija komisarjev, o čemer smo že poročali.
En odgovor
To je nujno, da se ob krizi izognemo odvisnosti od uvoza in poskrbimo za varnost oskrbe s hrano.