Péter Magyar, prihodnji madžarski premier, je v ponedeljek poklical predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in odprl pogajanja o sprostitvi 18 milijard evrov zamrznjenih evropskih sredstev. Njegova stranka Tisza je dan prej na volitvah osvojila 138 od 199 sedežev v parlamentu in 53,6 odstotka glasov. Dvotretjinska večina, kakršne ni dosegel niti Orbán v najboljših letih, in rekordna 76,5-odstotna volilna udeležba dajeta Magyarju mandat, ki ga bo potreboval. Pred avgustom mora nova vlada izpolniti pogoje Komisije ali pa izgubiti naslednjo tranšo sredstev.
Zamrznjeni znesek je razpršen po treh ločenih mehanizmih. Približno 8,4 milijarde evrov kohezijskih sredstev je blokiranih na podlagi uredbe o pogojevanju s pravno državo in Listine EU o temeljnih pravicah. Nadaljnjih 9,5 milijarde evrov ostaja nedostopnih prek mehanizma za okrevanje in odpornost, ker Madžarska ni izpolnila nobenega izmed 27 pogojev za pravosodno neodvisnost in protikorupcijske ukrepe. Skupaj je to okrog 16 odstotkov madžarskega BDP-ja, ugotavlja analiza londonskega Centre for European Reform. Madžarska je ob koncu let 2024 in 2025 že trajno izgubila po eno milijardo evrov, ker ni pravočasno izvedla zahtevanih reform. Avgustovski rok za naslednjo tranšo teče neodvisno od diplomatskega ritma v Bruslju.
Komisija za sprostitev sredstev zahteva obnovitev neodvisnosti sodstva, vzpostavitev protikorupcijskega sistema z vključitvijo v Evropsko javno tožilstvo, zaščito medijske in akademske svobode ter odpravo zakonodaje, ki krši pravice skupnosti LGBT. Poročilo Komisije o stanju pravne države iz julija 2025 beleži ničelni napredek pri sedmih od osmih priporočil, kot poroča Euronews. Magyar je na ponedeljkovi tiskovni konferenci zatrdil, da se zavezuje k vsem tem reformam. Dvotretjinska večina mu omogoča spreminjanje ustave in s tem temeljito prenovo institucij, ki jih je Orbán 16 let polnil z režimskimi kadri.
Bruselj pa ima tudi politične zahteve, ki presegajo vladavino prava. Kot poroča Politico, je za Komisijo ključni cilj odprava madžarskega veta na 90 milijard evrov vreden posojilni sveženj za Ukrajino in podpora novemu paketu sankcij proti Rusiji. Komisija želi, da Madžarska umakne tudi nasprotovanje formalnemu začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino. Magyar je na tiskovni konferenci nakazal pripravljenost. Budimpešta je financiranje Ukrajine odobrila na decembrskem zasedanju Evropskega sveta in namerava to zavezo spoštovati, je dejal. Pri ruskih energentih ostaja previden. Madžarska bo nadaljevala z nakupom ruske nafte, sprejema pa, da morajo sankcije med trajanjem vojne ostati v veljavi.
Na plečih Orbánove zapuščine leži še rekordna kazen Sodišča EU. Junija 2024 je sodišče Madžarski odmerilo 200 milijonov evrov pavšalne kazni in milijon evrov dnevne kazni, ker država ni uskladila migracijske politike s pravom EU. Orbán je kazen označil za nesprejemljivo in decembra 2025 vložil tožbo proti samemu sodišču. Skupni znesek se po ocenah približuje milijardi evrov, Komisija pa ga sproti odteguje od madžarskih proračunskih pravic.
Komisija bo pri sproščanju sredstev previdna, ker so jo opekle poljske izkušnje. Ko je Donald Tusk leta 2023 zmagal na volitvah, je Komisija februarja 2024 sprostila več kot 100 milijard evrov zamrznjenih sredstev, potem ko je Tusk predložil načrt pravosodne reforme. Desničarski predsednik Karol Nawrocki je pozneje reforme blokiral, kar je sprožilo očitke, da je Varšava dobila denar zgolj na podlagi obljub. Komisija bo tokrat zahtevala dokaze pred izplačili, piše Politico. Magyar nima te težave. Z ustavno večino lahko reforme sprejme brez tveganja, da bi jih blokiral predsednik ali ustavno sodišče. “Imamo ustavno večino in to nam daje moč za preobrazbo državnih sistemov,” je dejal.
Magyar je pozval madžarskega predsednika Tamása Sulyóka, naj skliče ustanovno sejo novega parlamenta že 5. maja, teden dni prej, kot je uradno predvideno. Konec maja je predvidena obravnava Madžarske v okviru postopka po 7. členu pogodbe EU, kjer bodo ministri 26 članic ocenjevali stanje v državi. Nizozemska evroposlanka Tineke Strik, ki v Evropskem parlamentu nadzira stanje pravne države na Madžarskem, ocenjuje, da bi bil to pravi trenutek za predstavitev konkretnega načrta reform s časovnico. Od prisege do avgustovskega roka ga loči komaj tri mesece.
Kot je Lider.si poročal v ponedeljek na podlagi analize bonitetne hiše CompanyWall, je v šestih slovenskih proizvodnih in transportnih sektorjih, ki so najgloblje vpeti v madžarski gospodarski prostor, več kot 100.000 zaposlenih in 25 milijard evrov letnih prihodkov. Sprostitev zamrznjenih sredstev bi pospešila javna naročila in infrastrukturne projekte na Madžarskem, s tem pa okrepila povpraševanje v panogah, od katerih so ta podjetja neposredno odvisna.
Za vsakim dnem zamude madžarski proračun izgubi milijon evrov kazni, celoten sveženj zamrznjenih sredstev pa se nepreklicno krči. 18 milijard evrov je dovolj visoka cena, da Orbánov naslednik ne bo imel težav z motivacijo.
En odgovor
Verjamem, da bo Magyar peljal Madžarsko v boljše čase.