Več kot 150 predstavnikov gospodarstva, stroke, raziskovalnih institucij in države danes v Ljubljani razpravlja o digitalizaciji gradbeništva in uporabi novih tehnologij. V ospredju so BIM, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, avtomatizacija in robotizacija, ki vse bolj vplivajo na način načrtovanja, gradnje in upravljanja objektov.
BIM pri tem ni več zgolj orodje za tridimenzionalno modeliranje. Postaja podatkovno okolje, ki lahko povezuje različne udeležence in faze projekta od načrtovanja in gradnje do upravljanja, vzdrževanja in prenove objektov.
Za širšo uporabo digitalnih tehnologij bodo po ocenah stroke potrebni odprti standardi, interoperabilnost, kakovostni podatki in jasne zahteve naročnikov. Pomemben dejavnik ostaja tudi izobraževanje, saj lahko pomanjkanje ustreznih kadrov omeji uporabo novih tehnologij ne glede na njihovo razpoložljivost.
Digitalizacija se hkrati povezuje z razvojem digitalnih produktnih potnih listov, digitalizacijo proizvodnje gradbenih materialov, industrijsko in off-site gradnjo ter zelenim in krožnim gradbeništvom.
Razprava se tako vse bolj premika od vprašanja, katera posamezna programska orodja uporabljati, k širšemu vprašanju, kako lahko digitalni procesi povečajo produktivnost, kakovost, varnost in trajnost gradbenega sektorja.
