Od vsakega evra, ki ga Slovenija porabi iz javnih blagajn, 22 centov gre za starostne pokojnine. Še 17 za zdravstvo, po 12 za šolstvo in gospodarstvo. Za obrambo ostanejo trije, za varstvo okolja cent in pol.
Skupaj je država lani porabila 31,3 milijarde evrov. Novembrski podatki Statističnega urada: 46,5 odstotka BDP — skoraj vsak drugi evro, ustvarjen v slovenskem gospodarstvu, steče skozi javne blagajne.
| KAM GRE VSAK EVRO DRŽAVNE PORABE | |||
|---|---|---|---|
| Področje | Izdatki (mrd EUR) | Delež BDP | Centov na evro |
| Socialna zaščita | 11,51 | 17,1 % | 36,8 |
| — od tega pokojnine | 6,92 | — | 22,1 |
| Zdravstvo | 5,40 | 8,0 % | 17,3 |
| Ekonomske dejavnosti | 3,86 | 5,7 % | 12,3 |
| Izobraževanje | 3,71 | 5,5 % | 11,9 |
| Javna uprava | 3,12 | 4,6 % | 10,0 |
| Javni red in varnost | 1,01 | 1,5 % | 3,2 |
| Kultura in rekreacija | 1,01 | 1,5 % | 3,2 |
| Obramba | 0,94 | 1,4 % | 3,0 |
| Varstvo okolja | 0,47 | 0,7 % | 1,5 |
| Stanovanjska politika | 0,27 | 0,4 % | 0,9 |
| SKUPAJ | 31,30 | 46,5 % | 100,0 |
| Vir: SURS, november 2025 Lider.si | |||
Pokojnine in zdravstvo skupaj požrejo več kot polovico. Za starostne pokojnine je šlo 6,9 milijarde evrov, skoraj deset odstotkov več kot leto prej. Za zdravstvo 5,4 milijarde — a ta številka zavaja. 15-odstotna rast je večinoma računovodski premik. Država je ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvedla obvezni prispevek — denar, ki je prej tekel skozi zasebne zavarovalnice, zdaj gre naravnost v državno blagajno.
Socialna zaščita kot celota — pokojnine, boleznine, invalidnine, družinski prejemki, nadomestila za brezposelnost — je lani stala 11,5 milijarde evrov. Zrasla je za 7,2 odstotka, predvsem na račun pokojnin. Za brezposelnost je šlo le 202 milijona evrov, manj kot cent na evro državne porabe. To je posledica rekordno nizke brezposelnosti.
| PRIMERJAVA IZDATKOV 2023–2024 | |||
|---|---|---|---|
| Področje | 2023 (mrd EUR) | 2024 (mrd EUR) | Sprememba |
| Socialna zaščita | 10,73 | 11,51 | +7,2 % |
| — od tega pokojnine | 6,33 | 6,92 | +9,4 % |
| Zdravstvo | 4,70 | 5,40 | +15,0 % |
| Izobraževanje | 3,48 | 3,71 | +6,5 % |
| Ekonomske dejavnosti | 4,20 | 3,86 | −8,0 % |
| — od tega subvencije | 1,04 | 0,62 | −41,0 % |
| Obresti za javni dolg | 0,79 | 0,86 | +8,5 % |
| Vir: SURS, november 2025 Lider.si | |||
Za gospodarstvo in infrastrukturo je šlo 3,9 milijarde. Manj kot leto prej, ko je energetska kriza še narekovala visoke subvencije — te so padle za 41 odstotkov. Rasle pa so investicije, saj se nadaljuje obnova po avgustovskih poplavah leta 2023.
Šolstvo: 3,7 milijarde, 5,5 odstotka BDP. Plače učiteljev požrejo dve tretjini. Po mednarodnih primerjavah Slovenija za izobraževanje namenja nekoliko manj kot povprečje razvitih držav.
Javna uprava: 3,1 milijarde evrov. V tej postavki so tudi obresti za javni dolg — lani 856 milijonov, 8,5 odstotka več kot leto prej.
Obramba: tri cente na evro, 1,4 odstotka BDP. Slovenija s tem še ne dosega dvoodstotnega cilja Nata. Za policijo in kulturo gre po tri cente, za varstvo okolja cent in pol, za stanovanjsko politiko manj kot cent.
| KAM GREDO DAJATVE IZ POVPREČNE PLAČE | ||
|---|---|---|
| Področje | Delež | EUR na mesec* |
| Socialna zaščita | 36,8 % | 326 |
| — od tega pokojnine | 22,1 % | 196 |
| Zdravstvo | 17,3 % | 153 |
| Gospodarstvo in infrastruktura | 12,3 % | 109 |
| Izobraževanje | 11,9 % | 105 |
| Javna uprava | 10,0 % | 88 |
| Obramba | 3,0 % | 27 |
| Ostalo | 8,7 % | 77 |
| SKUPAJ | 100 % | ~885 |
| *Ocena za povprečno bruto plačo 2.395 EUR; prikazano je, kam bi šla sredstva, če bi celotna obremenitev plače (~37 %) sledila strukturi državne porabe. Vir: SURS, izračun Lider.si Lider.si | ||
Povprečna bruto plača je lani znašala 2.395 evrov. Od nje približno 885 evrov — slabih 37 odstotkov — steče v javne blagajne. Po tej strukturi gre 196 evrov mesečno za pokojnine drugih. Za zdravstvo 153 evrov, za šolstvo 105, za obrambo 27.
Demografija bo to preobrnila. Danes na enega upokojenca pridejo trije delovno aktivni. Do sredine stoletja bosta le še dva. Delež pokojnin in zdravstva v proračunu bo vse večji — na račun vsega drugega.
Vlada je lani sprejela pokojninsko reformo, ki zvišuje upokojitveno starost. Po ocenah ministrstva za finance bo to omililo pritisk. A številke so neizprosne: kam bo šel vsak evro čez dvajset let, danes ne ve nihče.
