Gospodarski krog, ki povezuje sedemnajst gospodarskih in kmetijskih organizacij, podpira cilj, da bi Slovenci ohranili dostop do gotovine, a hkrati opozarja, da stroški tega ne smejo pasti le na en del gospodarstva. Gre za odziv na predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ki bankam nalaga vzdrževanje mreže bankomatov in poslovalnic ter brezplačni paket osnovnih storitev, in ki je te dni v središču spora med državo in bančnim sektorjem.
Predlog zakona izhaja iz pravice do uporabe gotovine, ki jo je Slovenija konec leta 2025 vpisala v ustavo. Banke bi po njem morale v naseljih z več kot tisoč prebivalci zagotavljati vsaj en bankomat, v večjih krajih pa poslovalnice, prejemnikom plač in pokojnin pa ponuditi brezplačen paket osnovnih plačilnih storitev, vključno z več brezplačnimi dvigi na tujih bankomatih. Banke tem stroškom nasprotujejo, predlogu pa se obeta celo presoja na ustavnem sodišču.
Osrednji pomislek Gospodarskega kroga je vprašanje enakih konkurenčnih pogojev. Kot opozarjajo, nastane neravnovesje, če mora en poslovni model vzdrževati drago fizično infrastrukturo, torej poslovalnice in bankomate, ter jo je zakonsko zavezan ponujati tudi strankam drugih ponudnikov, medtem ko ti pri financiranju te mreže ne sodelujejo primerljivo. Po njihovem mnenju noben poslovni model z regulacijo ne bi smel biti prisiljen financirati konkurenčne prednosti drugega, kar velja tudi za digitalne in tuje ponudnike storitev, ki v Sloveniji nimajo lastne gotovinske mreže.
Gospodarski krog ob tem izpostavlja, da odsotnost vpliva na državni proračun še ne pomeni, da stroška ni. Če se ta prenese na zasebne subjekte, ga po njihovi oceni na koncu nosijo vsi, ki živijo in delajo v državi, kar se lahko sčasoma pokaže v manjši ponudbi storitev, manj naložbah in dražjem financiranju. Zato predlagajo, da se za območja, kjer zagotavljanje gotovine ni tržno vzdržno, oblikuje pregleden in konkurenčno nevtralen mehanizem financiranja, v katerega bi bili vključeni vsi deležniki.
Na drugi strani ministrstvo za finance vztraja, da je cilj zakona dober za ljudi, saj naj bi vsem, tako v mestih kot na podeželju, zagotovil dostopnost in izbiro pri načinu plačevanja. Državni sekretar Peter Papež je poudaril, da ministrstvo ne odstopa od osnovnih ciljev, torej pravice do gotovine, dostopnosti in brezplačnega paketa, meni pa, da je rešitve mogoče najti na način, ki ni ustavno sporen.
Predlog zakona zdaj čaka usklajevanje po zaključeni javni obravnavi, ministrstvo pa si prizadeva, da bi začel veljati v začetku prihodnjega leta.
