Štirikratni skok kitajskega uvoza prinesel rekordni dobiček Luke Koper in najvišjo dividendo po letu 2022

Delničarji Luke Koper bodo letos prejeli 2,30 evra bruto dividende na delnico, 9,5 odstotka več kot lani in največ v zadnjih treh letih. Višjo dividendo je družba nazadnje izplačala za leto 2022, ko je po rekordnem poslovanju namenila 2,50 evra na delnico. Uprava in nadzorni svet predlagata skupno izplačilo 32,2 milijona evrov, o katerem bo v juniju odločala skupščina delničarjev, je koprska družba v četrtek sporočila prek Ljubljanske borze. Bilančni dobiček je konec leta 2025 znašal 55,9 milijona evrov, preostalih 23,7 milijona evrov ostane nerazporejenih.

Povišanje dividende prihaja po najboljšem poslovnem letu doslej, ki ga je pognala rast kitajskega uvoza avtomobilov kljub izravnalnim carinam EU v višini do 35,3 odstotka. Skupina Luka Koper je v letu 2025 ustvarila 380,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, 15 odstotkov več kot leta 2024. Čisti dobiček je zrasel za 35 odstotkov, na 81,5 milijona evrov, poslovni izid iz poslovanja pa za 44 odstotkov, na 96,3 milijona evrov. Načrtovani dobiček je skupina presegla za dve tretjini.

Skupna ladijska količina je ostala pri 23 milijonih ton, na ravni leta 2024, ključno dinamiko pa so ustvarile posamezne blagovne skupine. Pretovor kontejnerjev je presegel 1,27 milijona enot (TEU) in dosegel nov letni mejnik, 12 odstotkov nad predhodnim letom. Pretovor avtomobilov je znašal 914.817 enot, tri odstotke nad načrtom in letom 2024. V uradnem sporočilu družbe so rast avtomobilskega segmenta pripisali “predvsem zaradi povečanega uvoza vozil iz Kitajske in rasti izvoza v sredozemske države”.

Predsednica uprave Nevenka Kržan je pretovor neposredno s Kitajske lani ocenila na 44 tisoč vozil, predlanskih pa na 10 tisoč. Štirikratni skok je posledica premika kitajskih proizvajalcev, ki so evropski trg do nedavnega oskrbovali prek severnoevropskih luk Bremerhaven, Zeebrugge in Antwerpen. Pot iz Šanghaja ali Šenžena prek Sueza in Jadrana do Srednje Evrope je po navedbah Luke Koper za dva tedna krajša od severnoevropske poti okoli Afrike.

Avgusta lani je v Koper prvič priplula BYD Šenžen, 219 metrov dolga ladja za prevoz do 9.200 vozil, ki jo je kitajski proizvajalec električnih in hibridnih vozil v svojo floto uvrstil januarja 2025. V dveh letih je BYD zgradil lastno floto osmih plovil RO-RO za prevoz avtomobilov in Koper postavil kot ključno vstopno točko za srednjeevropski trg. Proizvajalec je marca 2026 uradno vstopil tudi v Slovenijo z devetimi modeli in prodajno mrežo v Ljubljani in Kopru.

Na Madžarskem, kamor vodi velik del tovora iz koprskega pristanišča, kitajski proizvajalci gradijo najpomembnejše evropsko proizvodno vozlišče za električna vozila in baterije zunaj nemške industrijske osi. BYD je januarja 2026 v Szegedu zagnal poskusno proizvodnjo vozila Dolphin Surf, serijska proizvodnja je napovedana za drugo četrtletje z načrtovano letno zmogljivostjo 200 tisoč enot. Proizvajalec baterij CATL in proizvajalec vozil Nio širita obrate okoli Debrecena. Po zagonu teh tovarn Kržan pričakuje za Luko Koper še obratni tok, torej prevoz končnih vozil z Madžarske prek Jadrana na tretje trge in uvoz komponent iz Azije.

Kitajski uvoz prek Kopra raste kljub zaostrenemu tarifnemu okviru EU. Bruselj je oktobra 2024 uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz kitajskih baterijskih električnih vozil za obdobje petih let, ki za BYD znašajo 17 odstotkov, za Geely 18,8 odstotka in za SAIC Motor 35,3 odstotka, medtem ko Tesla, ki izvaža iz šanghajske tovarne, plačuje 7,8 odstotka. Po navedbah portala Evropske komisije Access2Markets je preiskava pokazala, da kitajska vrednostna veriga uživa državne subvencije, ki po oceni Bruslja ogrožajo evropske proizvajalce baterijskih električnih vozil. Evropska komisija je januarja 2026 objavila usmeritve za kitajske izvoznike o minimalni ceni kot alternativi carinam, pogajanja med Brusljem in Pekingom še potekajo.

Carine kitajski proizvajalci zaobidejo na dva načina. Z lokalizacijo proizvodnje v Evropi so se izognili delu dajatev, BYD gradi tovarni v Szegedu na Madžarskem in v Turčiji, ki je z EU v carinski uniji, Chery pa je v Barceloni s španskim partnerjem EV Motors začel prvo kitajsko lokalno sestavljanje vozil v Evropi. Z zasukom k priključnim hibridom, ki niso predmet izravnalnih dajatev, so ohranili rastoče izvozne količine. Po podatkih portala Carnewschina je izvoz priključnih hibridov s Kitajske v Evropo februarja 2025 zrasel za 321 odstotkov medletno, medtem ko je izvoz čisto električnih vozil upadel. V Luki Koper se zato prekrivata dva tokova, namreč dovoz končnih vozil z Daljnega vzhoda ter prevoz gradbenega materiala in komponent za nove madžarske tovarne.

V intervjuju za Bloomberg Adrio februarja 2025 je Kržan napovedala, da si Luka Koper obeta povečanje prometa kitajskih znamk in sodelovanje pri gradnji njihovih tovarn. Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona oktobra 2025 je Luka Koper s francoskim ladjarjem CMA CGM podpisala izjavo o krepitvi sodelovanja in nameri za ustanovitev skupnega podjetja za avtomobilsko logistiko. Agencija za varstvo konkurence je februarja 2026 dala zeleno luč. Skupno podjetje bo na 2,7 hektarja zemljišča zunaj pristaniškega koncesijskega območja razvilo 27 tisoč kvadratnih metrov skladiščnih, vzdrževalnih in odpremnih zmogljivosti za končna vozila. CMA CGM je drugi najpomembnejši ladjar Luke Koper, takoj za danskim Maerskom, na liniji med Azijo in Koprom pa bo uvedel ladje s kapaciteto 15 tisoč TEU na pogon LNG ali metanol.

Celoten naložbeni cikel družbe do leta 2028 dosega 785 milijonov evrov. Med največjimi projekti sta podaljšanje severnega dela prvega pomola v vrednosti 153 milijonov evrov, ki bo zmogljivost kontejnerskega terminala povečalo nad 1,8 milijona TEU letno, in gradnja večetažne garažne hiše za 11.700 vozil v vrednosti 46,7 milijona evrov s predajo spomladi 2028. Luka Koper trenutno razpolaga s 45 tisoč parkirnimi mesti za avtomobile. Družba je marca 2026 sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 165 milijonov evrov, decembra 2024 pa pogodbo v višini 77 milijonov evrov. Obe sta namenski in se bosta črpali po potrebi, saj so bile dosedanje naložbe financirane iz lastnega denarnega toka.

Glavno tveganje za nadaljnjo rast ostaja geopolitično. Glavni trgi Luke Koper z Daljnega vzhoda so Južna Koreja, Kitajska in jugovzhodna Azija, delež prometa z državami Perzijskega zaliva je manjši. Kljub temu je družba od konca februarja 2026 zaradi napadov na Izrael in zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu v okrepljenem stiku s strankami. V uradnem sporočilu ob objavi letnega poročila je uprava opozorila, da obstaja tveganje povečanega zadrževanja blaga v pristaniščih zaradi sprememb ustaljenih transportnih poti in pomanjkanja zagotovljenega ladijskega prevoza. Drugih pomembnih posledic za poslovanje družba zaenkrat ne zaznava.

Uprava je za leto 2026 napovedala zmernejšo rast. Čisti prihodki od prodaje naj bi dosegli 384 milijonov evrov, kar je štiri odstotke več kot leta 2025, poslovni izid iz poslovanja pa 72,2 milijona evrov, torej 13 odstotkov manj, predvsem zaradi višjih stroškov dela. Za naložbe je v letošnjem letu predvidenih 202 milijona evrov, med katerimi izstopajo nadaljnja elektrifikacija obal, gradnja novega priveza za ladje za prevoz vozil in zaključek avtomatiziranega skladišča za jeklene kolute. Delnica Luke Koper je 15. januarja letos v prvih štirih urah trgovanja pridobila dobrih 12 odstotkov. Bloomberg je ob tečaju delnice sprožil opozorilo o povečani volatilnosti, pritisk kupcev pa je do konca dneva popustil. Tržna kapitalizacija družbe po podatkih Ljubljanske borze znaša 1,344 milijarde evrov.

Luka Koper dividende po preteklih izkušnjah izplača konec avgusta, natančni datum bo določila junijska skupščina. Največji lastnik družbe ostaja država z 51-odstotnim deležem, Slovenski državni holding in Kapitalska družba skupaj držita nekaj več kot 16 odstotkov, Mestna občina Koper nekaj nad tri odstotke, preostanek pa domači in tuji institucionalni vlagatelji ter mali delničarji.