Pravica do regresa je vezana na pravico do letnega dopusta, ne pa na njegovo izrabo. Delavec je upravičen do regresa tudi, če letnega dopusta ne izrabi, ker je na primer dlje časa odsoten z dela zaradi bolezni, pojasnuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vsak delavec v delovnem razmerju ima pravico do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki v letu 2026 znaša 1.482 evrov. V javnem sektorju znaša polni regres 1.630 evrov. Skrajni rok za izplačilo je 1. julij 2026.
Do celotnega letnega dopusta je upravičen delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima posledično tudi pravico le do sorazmernega dela regresa za letni dopust.
Krajši delovni čas: sorazmeren del regresa
Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima prav tako pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust, in sicer glede na trajanje delovnega časa. Izjeme veljajo za delavce, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih.
Pravico do celotnega regresa ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu. Pravico do celotnega regresa ima tudi delavec, ki dela krajši delovni čas kot žrtev nasilja v družini ali delavec pred upokojitvijo.
Rok izplačila: najpozneje 1. julij
Delodajalec mora regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Za kasnejši rok izplačila morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja: možnost kasnejšega izplačila, določena v kolektivni pogodbi, in nelikvidnost delodajalca. Nelikvidnost mora dokazati delodajalec.
Javni sektor: izplačilo maja, pri plači za april
V javnem sektorju polni regres za letni dopust za leto 2026 znaša 1.630 evrov. Višina je bila dogovorjena med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Regres je za deset odstotkov višji od minimalne plače.
Regres mora biti izplačan najpozneje pri plači za april, torej v mesecu maju 2026. Funkcionarjem, ki poklicno opravljajo funkcijo, pripada regres za letni dopust v enaki višini in pod enakimi pogoji, kot to velja za javne uslužbence v državni upravi.
Kolektivne pogodbe lahko določajo višji regres
Zakon o delovnih razmerjih določa minimum pravic. Kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi lahko določata višji znesek regresa za letni dopust, do katerega je upravičen delavec.
Regres 2026 glede na delovno razmerje
| Vrsta zaposlitve | Višina regresa | Rok izplačila | Opombe |
|---|---|---|---|
| Polni delovni čas (zasebni sektor) | 1.482 € | Najkasneje 1. julij 2026 | Minimalna višina, KP lahko določa več. |
| Polni delovni čas (javni sektor) | 1.630 € | Najkasneje maja 2026 | Pri plači za april |
| Krajši delovni čas | Sorazmeren del | Najkasneje 1. julij 2026 | Glede na delež delovnega časa |
| Krajši delovni čas (PIO, ZZ, starševstvo) | 1.482 € | Najkasneje 1. julij 2026 | Celoten regres, kljub krajšemu času. |
| Krajši delovni čas (žrtev nasilja) | 1.482 € | Najkasneje 1. julij 2026 | Celoten regres |
| Krajši delovni čas (pred upokojitvijo) | 1.482 € | Najkasneje 1. julij 2026 | Celoten regres |
| Zaposlitev del leta | Sorazmeren del | Najkasneje 1. julij 2026 | 1/12 za vsak mesec zaposlitve |
| Bolniška/starševski dopust | 1.482 € | Najkasneje 1. julij 2026 | Pravica neodvisna od izrabe dopusta |
Navedeni zneski veljajo za minimalne pravice po zakonu. Kolektivne pogodbe in individualne pogodbe o zaposlitvi lahko določajo višje zneske.
Kaj, če delodajalec ne izplača regresa?
Če delavec meni, da delodajalec krši njegovo pravico, ima možnost pisno pozvati delodajalca, da odpravi kršitev. Če delodajalec ne odpravi kršitve v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi, lahko delavec v roku nadaljnjih 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Denarne terjatve (neizplačani regres) lahko delavec uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem, brez predhodnega poziva delodajalcu, v roku petih let po zapadlosti terjatve.
Delavec se lahko s prijavo obrne tudi na Inšpektorat RS za delo, ki je pristojen za nadzor delovne zakonodaje. Prijavo je mogoče podati elektronsko in tudi anonimno.














En odgovor
Vesel sem, da se je minimalna plača zvišala.