Kitajska centralna banka (Ljudska banka Kitajske) je oktobra zlate rezerve povečala za 830.000 unč oziroma približno 25,8 tone, kar je šestkrat več od vsega zlata, ki ga je imela Banka Slovenije konec lanskega leta. Podatke je objavila kitajska Državna uprava za devizno poslovanje (SAFE). Banka Slovenije je v letnem poročilu za leto 2025 navedla, da je zalogo zlata z lani kupljenimi 1,05 tone povečala na 4,22 tone.
Kitajska centralna banka zlato kupuje 24. mesec zaredom, odkar je nakupe nadaljevala novembra 2024. Oktobrski nakup je bil največji v zadnjih več kot treh letih, je poročal kitajski državni dnevnik China Daily. Mesečni nakupi so se od maja do oktobra povečevali iz meseca v mesec, z 9,95 na 25,8 tone, kažejo podatki SAFE. V prvih desetih mesecih letos je centralna banka po izračunu agencije Bloomberg kupila okoli 129 ton zlata, konec oktobra pa je imela 78,30 milijona unč oziroma približno 2.435 ton.
| Kitajska centralna banka pospešuje nakupe zlata | |||
| Mesečno povečanje zlatih rezerv od maja do oktobra 2026 | |||
| Mesec | Povečanje (mio unč) | Povečanje (t) | Stanje (mio unč) |
| Maj | 0,32 | 9,95 | 74,96 |
| Junij | 0,48 | 14,93 | 75,44 |
| Julij | 0,64 | 19,91 | 76,08 |
| Avgust | 0,65 | 20,22 | 76,73 |
| September | 0,74 | 23,02 | 77,47 |
| Oktober | 0,83 | 25,82 | 78,30 |
| Lider.si | Vir: SAFE; preračun v tone Lider.si (1 unča = 31,1035 g) | |||
Cena, po kateri SAFE vrednoti zlate rezerve, se je od konca septembra do konca oktobra znižala s 4.176 na 3.913 dolarjev za unčo, kaže izračun Lider.si iz objavljenih količin in vrednosti rezerv. Vrednost kitajskih zlatih rezerv se je zato po podatkih SAFE kljub večji količini zlata znižala s 323,52 milijarde dolarjev konec septembra na 306,41 milijarde dolarjev konec oktobra. Od konca maja je centralna banka dokupila 3,34 milijona unč zlata, vrednost njenih zlatih rezerv pa se je v istem obdobju zmanjšala za 34,3 milijarde dolarjev, s 340,75 na 306,41 milijarde dolarjev. Delež zlata v kitajskih uradnih rezervah se je po poročanju China Daily oktobra znižal za pol odstotne točke, na okoli 7,9 odstotka.
Med centralnimi bankami, ki nakupe objavljajo, je v tretjem četrtletju po podatkih Svetovnega sveta za zlato (WGC) največ zlata kupila kitajska centralna banka, 63 ton, sledila ji je poljska s 40 tonami. Centralne banke so v tem četrtletju po oceni WGC skupaj neto kupile 321 ton zlata, največ od zadnjega četrtletja 2024.
| Zlato v rezervah Kitajske in Slovenije | ||
| Zadnji objavljeni podatki centralnih bank | ||
| Kazalnik | Kitajska | Slovenija |
| Zlate rezerve | 2.435 t (31. 10. 2026) | 4,22 t (31. 12. 2025) |
| Zadnji objavljeni nakupi | 25,8 t (oktober 2026) | 1,05 t (leto 2025) |
| Vrednost zlata | 306,41 mrd $ (31. 10. 2026) | 498 mio € (31. 12. 2025) |
| Delež zlata | 7,9 % uradnih rezerv | 8 % finančnih naložb |
| Lider.si | Vir: SAFE, China Daily, Banka Slovenije (letno poročilo 2025) | ||
Banka Slovenije je v istem poročilu zapisala, da se je delež zlata v njenih finančnih naložbah zaradi dodatnih nakupov in močne rasti cene povečal na osem odstotkov. Vrednost zlata v njeni bilanci se je z 257 milijonov evrov konec leta 2024 povečala na 498 milijonov evrov konec leta 2025. Po ceni, po kateri je SAFE konec oktobra ovrednotila kitajske zlate rezerve, je bil kitajski oktobrski nakup vreden okoli 3,2 milijarde dolarjev, kaže izračun Lider.si na podlagi cene 3.913 dolarjev za unčo.













