Kitajska športna znamka Qiaodan je začela kot precej očiten poskus približati se slavi Michaela Jordana, danes pa je zgodba precej drugačna. Podjetje, ki je zaradi svojega imena in logotipa več let končalo v sodnih sporih z ameriškim košarkarskim zvezdnikom, je medtem zraslo v nacionalnega trgovca s približno 6.000 trgovinami. Zdaj pritiska tudi na Nike, ki se na Kitajskem že nekaj časa sooča z resnimi težavami.
Qiaodan, katerega ime je kitajski zapis imena Jordan, je bil ustanovljen leta 2000. Podjetje je večino trgovin odprlo v franšiznem modelu, danes pa poleg športnih copat prodaja tudi tekaško opremo in opremo za jogo. Za primerjavo, njegovi dražji športni copati v kitajskih trgovinah stanejo okoli 339 juanov oziroma nekaj čez 40 evrov, poroča Financial Times.
Podjetje se je medtem precej oddaljilo od svojih začetkov. Leta 2020 je za 62,5 milijona dolarjev kupilo kitajske pravice za britansko športno znamko Umbro, ki je bila prej v lasti Nike. Qiaodan se je začel širiti tudi zunaj Kitajske, med drugim je odprl trgovino v Vietnamu.
Podjetje, ki se je leta 2021 uradno preimenovalo v Zhongqiao, ima proizvodne zmogljivosti v Fujianu in Henanu, letos pa načrtuje tudi novo tovarno v Chongqingu. Njegov zadnji javno dostopen podatek o prihodkih je iz leta 2021, ko je ustvarilo približno 5,8 milijarde juanov oziroma okoli 735 milijonov evrov.
Zgodba je še zanimivejša, ker se je Qiaodan dolga leta boril tudi z Michaelom Jordanom. Spor se je vlekel več kot desetletje, kitajsko vrhovno sodišče pa je leta 2020 odločilo, da je kitajski zapis imena Qiaodan pri eni od blagovnih znamk povezan z Jordanom. Večina drugih registriranih blagovnih znamk podjetja je ostala nedotaknjena.
Qiaodan je sicer manjši od nekaterih drugih kitajskih tekmecev, kot so Anta Sports, Xtep in 361 Degrees, vendar je njegov vzpon del precej večje spremembe na kitajskem trgu športne opreme.
Nike je v zadnjem četrtletju na Kitajskem zabeležil 17-odstotni padec prodaje, kar je že osmo zaporedno četrtletje upada. Podjetje se tako ne bori več samo z Adidasom in drugimi velikimi zahodnimi tekmeci, ampak tudi z domačimi znamkami, ki vse bolje razumejo kitajske potrošnike.
Qiaodan je na platformi Tmall leta ustvaril okoli 500 milijonov juanov prodaje in imel več kot 11 milijonov sledilcev. Nike je bil z okoli 3,4 milijarde juanov prodaje še vedno daleč pred njim, vendar je razlika predvsem v tem, da kitajske znamke vse hitreje pridobivajo sposobnost razvoja lastnih izdelkov, marketinga in distribucije.
Vzpon Qiaodana pove precej več kot zgodba o podjetju, ki si je nekoč sposodilo ime košarkarske legende. Kitajski športni trg se spreminja, domače znamke pa so iz nekdanjih posnemovalcev postale resni tekmeci zahodnim velikanom. Nike bo moral na svojem največjem tujem trgu zato iskati odgovor ne le na konkurenco drugih globalnih znamk, ampak predvsem na podjetja, ki so zrasla prav na kitajskem trgu.
