Kulturni domovi, gledališča, opere in glasbene ustanove so lani za svojo dejavnost ustvarili 198,6 milijona evrov prihodkov, a so z vstopninami iztržili le 18,8 milijona evrov, kažejo podatki statističnega urada. Sektor velik del svojega delovanja pokriva z javnim denarjem, prodaja na blagajni pa manj kot desetino celote.
Največji vir prihodkov je država, ki je za odrsko kulturno dejavnost prispevala 105,8 milijona evrov, občine pa so iz svojih proračunov dodale še 40,8 milijona evrov. Javni viri so blizu tri četrtine vseh prihodkov. Lastna sredstva iz kulturne in drugih dejavnosti so prinesla 45,5 milijona evrov, donacije in sponzorstva iz Slovenije in tujine pa 4,5 milijona evrov.
Odvisnost od proračunov je najbolj izrazita v gledališčih in glasbenih ustanovah, kjer država krije približno 73 odstotkov prihodkov, kulturni domovi pa se v večji meri opirajo na občinske proračune, ki prispevajo okoli 41 odstotkov, in na lastne vire s četrtino prihodkov.
Vstopnice ostajajo razmeroma skromen vir. Povprečna vstopnica je stala okoli 13 evrov, pri čemer je bila najdražja v glasbenih ustanovah, kjer je v povprečju znašala 22,44 evra, sledili sta gledališče in opera z 13,35 evra ter kulturni domovi z 11,53 evra. K nizki vsoti prispeva tudi to, da je bila skoraj tretjina vseh prireditev, natančneje 7.082 ali 30 odstotkov, brezplačna. Največ brezplačnih dogodkov so pripravili kulturni domovi.
| Prihodki odrskih kulturnih ustanov, 2025 | Znesek |
|---|---|
| Skupni prihodki | 198,6 mio € |
| Država | 105,8 mio € |
| Občine | 40,8 mio € |
| Lastna sredstva | 45,5 mio € |
| Donacije in sponzorstva | 4,5 mio € |
| Od tega iztržek vstopnic | 18,8 mio € |
| Povprečna cena vstopnice | okoli 13 € |
| Skupni stroški (od tega stroški dela 63,1 %) | 193,7 mio € |
Vir: SURS
Na drugi strani so stroški za izvajanje dejavnosti znašali 193,7 milijona evrov. Daleč največji del, 63,1 odstotka, so pomenili stroški dela skupaj z izplačili zunanjim sodelavcem, kar je blizu 122 milijonov evrov. Za neposredno izvajanje kulturne dejavnosti je šlo 28,5 odstotka sredstev, preostalih 8,4 odstotka pa za investicije in poslovanje. Struktura stroškov tako potrjuje, da gre pri odrski kulturi za izrazito delovno intenzivno dejavnost, v kateri plače in honorarji pojedo skoraj dve tretjini vsega denarja.
Odrska kultura v Sloveniji je dejavnost, ki brez javnega financiranja ne bi mogla delovati v današnjem obsegu, saj prihodki od vstopnic, pokrijejo le majhen del stroškov. Proračunske odločitve države in občin so tiste, ki v veliki meri določajo, koliko prireditev bo in koliko ljudi jih bo lahko videlo.
