Evropska komisija je potrdila grški načrt v okviru Socialnega sklada za podnebje, vreden 4,77 milijarde evrov. Denar bo namenjen predvsem ranljivim gospodinjstvom, uporabnikom prevozov in mikropodjetjem, ki jih bo zeleni prehod najbolj prizadel. Gre za doslej največji nacionalni načrt, potrjen v okviru sklada.
Grčija bo za ukrepe do leta 2032 prejela 3,57 milijarde evrov evropskih sredstev, sama pa bo prispevala še 1,2 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena energetski učinkovitosti, prenovi stavb, čistejšemu ogrevanju in hlajenju, obnovljivim virom energije ter čistejšemu prometu. Po grških ocenah naj bi pomoč dosegla okoli 1,5 milijona ranljivih gospodinjstev in 70.000 malih podjetij.
Za Slovenijo je grški primer pomemben predvsem zato, ker je tudi Ljubljana svoj načrt že predložila Evropski komisiji. Slovenija je med osmimi državami, ki so do zdaj formalno predložile socialne načrte, slovenski načrt pa je trenutno v postopku ocenjevanja.
Sloveniji je v okviru sklada namenjenih 358 milijonov evrov evropskih sredstev, skupaj z nacionalnim sofinanciranjem pa bi lahko vrednost programa dosegla 477,3 milijona evrov. Predvideni ukrepi vključujejo energetske prenove domov, uporabo obnovljivih virov energije ter ukrepe za cenejšo in dostopnejšo trajnostno mobilnost.
Zakaj je sklad sploh potreben?
V ozadju je ETS2, nov sistem trgovanja z emisijami, ki naj bi od leta 2027 zajel tudi emisije iz goriv za stavbe in cestni promet. Evropski sklad za podnebje je bil vzpostavljen prav zato, da bi ublažil morebitne socialne posledice višjih stroškov ogrevanja in prevoza za najbolj ranljive. Med letoma 2026 in 2032 naj bi sklad skupaj z nacionalnim sofinanciranjem mobiliziral najmanj 86,7 milijarde evrov.
Grški primer tako kaže, kako velik finančni instrument je na voljo državam članicam. Za Slovenijo bo zdaj ključno, kdaj bo Evropska komisija potrdila njen načrt in kako bo Ljubljana skoraj pol milijarde evrov usmerila v pomoč gospodinjstvom in drugim najbolj izpostavljenim skupinam.
