Kupci so za dostavo 500-evrskega naročila iz tujine pripravljeni plačati za tretjino manj kot pred tremi leti

Uporabniki spletnih trgovin so za dostavo iz tujine pri naročilu v vrednosti 500 evrov pripravljeni plačati povprečno 6,29 evra, leta 2023 pa so bili pripravljeni plačati 9,41 evra, kaže raziskava, ki jo je za Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) izvedla družba Episcenter. Po izračunu Lider.si na podlagi povprečij iz poročila je upad za tretjino največji med štirimi merjenimi vrednostmi naročil. Po istem izračunu je za naročila iz tujine v vrednosti 10, 50 in 100 evrov povprečni sprejemljivi strošek dostave za 22 do 25 odstotkov nižji kot leta 2023.

Pri nakupih v slovenskih spletnih trgovinah je upad manjši. Pri naročilu v vrednosti 500 evrov je povprečni sprejemljivi strošek dostave letos 6,09 evra, leta 2023 pa je bil 7,70 evra. Pri naročilu v vrednosti 10 evrov so kupci pripravljeni plačati 1,95 evra, najpogosteje navedeni znesek pa je pri vseh vrednostih naročil iz Slovenije in tujine nič evrov.

Brezplačno dostavo nad določeno vrednostjo naročila pričakuje 96 odstotkov vprašanih, enako kot v vseh merjenjih od leta 2023. Povprečni znesek naročila, nad katerim anketirani pričakujejo brezplačno dostavo, je 47 evrov, enako kot lani, najpogosteje pa kupci navajajo 50 evrov.

Strošek dostave od spletnega nakupa pogosto odvrne 34 odstotkov vprašanih, občasno 35 odstotkov in vedno osem odstotkov. Dodatno obračunani stroški dostave so s 57 odstotki tudi najpogosteje navedeni razlog, zaradi katerega kupci ne bi ponovili nakupa v spletni trgovini, poškodba izdelka pa je s 55 odstotki na drugem mestu.

Povprečna ocena odvračilnega vpliva stroška dostave na lestvici od ena do pet je letos 3,2, enako kot leta 2023. Med pogostimi uporabniki, ki fizične izdelke prek spleta kupijo vsaj enkrat na mesec, se delež tistih, ki jih strošek dostave vedno ali pogosto odvrne od nakupa, po navedbah poročila iz leta v leto zmanjšuje. Indeks zadovoljstva z dostavo, ki se meri na lestvici do 100, je letos dosegel 86,8, lani pa 84,6. Nobene od preverjanih negativnih izkušenj z dostavo v zadnjih treh mesecih ni zaznalo 72 odstotkov uporabnikov, reklamacijo na storitev dostave pa je v zadnjem letu vložilo sedem odstotkov.

Pri nakupih v spletnih trgovinah zunaj EU je dodatna ovira carinski postopek, ki vedno ali pogosto od nakupa odvrne 46 odstotkov vprašanih, leta 2023 pa je odvrnil 56 odstotkov vprašanih. Zaradi izogibanja carinskemu posredovanju pri naročilih manjših vrednosti, na primer na platformah AliExpress in Temu, dostavo prek držav EU vedno ali pogosto izbere 51 odstotkov kupcev, ki nakupujejo v spletnih trgovinah zunaj EU.

Anketirani so v zadnjih treh mesecih v povprečju opravili 4,9 spletnega nakupa in zanje skupaj porabili 255 evrov. Telefon za nakupovanje uporablja 63 odstotkov kupcev, kar je za 11 odstotnih točk več kot leta 2023. Dostava na dom ostaja najpogostejša izbira s 74 odstotki, delež kupcev, ki najpogosteje izberejo paketomat, pa se je od leta 2023 povečal z 11 na 16 odstotkov.

Spletno anketiranje je potekalo od 16. marca do 20. aprila 2026 na uteženem vzorcu 941 uporabnikov, pred 1. julijem, ko se je za pošiljke iz držav zunaj EU v vrednosti do 150 evrov začela obračunavati carina v višini treh evrov na postavko.