Portugalska vlada je v četrtek uradno pozvala Lufthanso in Air France-KLM k oddaji zavezujočih ponudb za manjšinski delež v nacionalnem prevozniku TAP Air Portugal, s čimer se privatizacija zadnje večje evropske državne letalske družbe premika v odločilno fazo. Ponudbi, ki ju je skupaj z ministrom za infrastrukturo Miguelom Pintom Luzom predstavila državna holdinška družba Parpública, morata prispeti do konca julija, zaključek celotnega postopka pa je predviden za začetek septembra.
Lizbona prodaja 44,9-odstotni delež strateškemu partnerju in dodatnih pet odstotkov zaposlenim, država pa obdrži večinski nadzor. Po besedah ministra Pinta Luza sta obe nezavezujoči ponudbi, oddani 2. aprila, “v veliki meri enakovredni in zelo ambiciozni” tako po strateški, industrijski kot finančni plati, kar vlado navdaja z zaupanjem v vrednotenje družbe. Zato bi lahko končno ceno odločil prav finančni del zavezujočih ponudb.
Tretji povabljeni, britanski IAG, lastnik British Airwaysa in Iberie, je postopek zapustil pred rokom za nezavezujoče ponudbe. Družba je sporočila, da nadaljevanje ne bi bilo v interesu njenih delničarjev, po poročanju Bloomberga pa je za odstop odločilna omejitev na manjšinski delež brez poti do večinskega lastništva.
Oba preostala ponudnika imata za TAP različne načrte, a oba želita okrepiti čezatlantski položaj. Air France-KLM bi Lizbono uvrstil med svoja vozlišča kot edino južnoevropsko bazo v mreži, ki že obsega Pariz, Amsterdam in kmalu tudi Skandinavijo po prevzemu SAS. Direktor Benjamin Smith je ob oddaji ponudbe dejal, da je prihodnje poglavje v zgodovini prevoznika treba pisati znotraj skupine Air France-KLM, in posebej izpostavil povezljivost z Brazilijo, Afriko in Ameriko. Lufthansa poudarja, da je med tremi velikimi evropskimi letalskimi skupinami najšibkejša prav na latinskoameriškem trgu, kjer je TAP s 15 destinacijami v Braziliji izjemno močan. Direktor Carsten Spohr je prevoznika na marčevski predstavitvi rezultatov označil za “popolno dopolnitev” mreže in dodal, da bi manjša prekrivanja z obstoječim omrežjem olajšala pridobitev soglasja regulatorjev za zaščito konkurence.
TAP je lansko leto kljub 92-odstotnemu padcu čistega dobička na 4,1 milijona evrov ostal v dobičku četrto leto zapored. Padec je posledica enkratne 42-milijonske prilagoditve odloženih davčnih terjatev zaradi znižanja portugalske stopnje davka od dohodkov pravnih oseb; brez tega učinka bi dobiček znašal 46 milijonov evrov. Prihodki so zrasli za 1,2 odstotka na 4,31 milijarde evrov, prevoznik pa je prepeljal 16,7 milijona potnikov, 3,4 odstotka več kot leto prej. Zasedenost je dosegla 84,2 odstotka, EBITDA pa se je povečala za 4,4 odstotka na 726 milijonov evrov.
Na postopek meče senco zaprtje Hormuške ožine, ki pri evropskih prevoznikih že povzroča skrbi glede oskrbe z reaktivnim gorivom in odpovedi letov. Minister Pinto Luz je dejal, da vlada razmere pozorno spremlja, a ocenil, da se bodo “prej ali slej” uredile. Lufthansa je na marčevski konferenci sporočila, da ima zavarovan več kot 80 odstotkov goriva, kar ji ob podražitvah daje prednost pred manj zavarovanimi konkurenti, zlasti ameriškimi.
Lizbona je privatizacijo TAP napovedala julija 2025, potem ko je med pandemijo letalsko družbo nacionalizirala in vanjo vlila 3,2 milijarde evrov državne pomoči. Evropska komisija je letos potrdila, da je TAP uspešno izvedel vse zahteve iz prestrukturiranja. Prevoznik zdaj načrtuje rast flote z 99 na do 106 letal do konca leta, odpiranje novih linij v Brazilijo in krepitev baze v Portu s poleti v Atene, Orlando in novo vzdrževalno središče.
TAP iz Lizbone ponuja ene najugodnejših čezatlantskih povezav v Evropi, prek Münchna ali Frankfurta pa je prestolnica dostopna tudi iz Ljubljane. Vključitev v mrežo Air France-KLM ali Lufthanse bi lahko prinesla boljše prestopne povezave in morebitno zbiranje točk zvestobe v enotnem programu za potnike iz Slovenije.
