V sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila program Made in Slovenia 2035, ki obsega 88 ukrepov z namenom dolgoročne konkurenčnosti in strateške avtonomije Slovenije. Cilj programa je do leta 2035 povečati slovenski bruto domači proizvod (BDP) za polovico in ustvariti 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Program je nastajal več kot osem mesecev in odraža aktualne potrebe ter razvojne priložnosti slovenskega gospodarstva. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je ključno najti odgovor na vprašanje, kaj bo Slovenija proizvajala v spremenjenih geoekonomskih pogojih, ki jih zaznamujeta tehnološki vzpon Kitajske in padec evropske konkurenčnosti. Poleg tega program naslavlja izzive, kot so energetska volatilnost in nujnost zelenega prehoda.
Ekonomist Jože P. Damijan je pojasnil, da načrtujejo v gospodarstvu predvidene investicije v višini 19 milijard evrov do leta 2035, pri čemer naj bi se BDP povečeval za približno dve odstotni točki letno. Tako naj bi bil stimuliran tudi razvoj višje dodane vrednosti ter zamenjana oziroma ohranjena delovna mesta (55.000).
Finančna struktura in davčne reforme
Približno desetino sredstev za izvedbo programa naj bi zagotovil nacionalni sklad za konkurenčnost, štiri odstotke tehnološko-inovacijski sklad, 12 odstotkov evropska sredstva, preostanek pa zasebni kapital in ostali viri. Damijan je izpostavil pomen gospodarstva kot glavnega vira naložb, saj naj bi to zagotavljalo kar tri četrtine potrebnega financiranja.
Na področju davčne politike program predvideva postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb ter širitev davčnih olajšav za zaposlene. Prav tako želi do leta 2030 uvesti socialno kapico, ki bo omejila prispevke pri plačah višjih od 2,5-kratnika povprečne plače.
Zelena energija, digitalizacija in inovacije
Program poudarja nujnost dostopa do zanesljive in cenovno konkurenčne zelene energije. Poleg tega predlaga podporo razvoju bioplina, geotermalne energije in učinkovitejših sistemov izrabe odpadkov.
Digitalizacija je en izmed ključnih stebrov preobrazbe gospodarstva. Med ukrepi so ojačana podpora digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedba računalništva in informatike v celoten izobraževalni sistem ter ustanovitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.
Za lažjo zagotovitev ustreznih kadrov predvideva program ustanovitev nacionalne platforme za napovedovanje potreb po znanjih in kompetencah. Prav tako želi zagotoviti lažji dostop do kapitala in podporo pri internacionalizaciji startup podjetij ter inovativnih tehnologij.
Na področju učinkovitosti države program predlaga do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir in poenostavitev prostorskega načrtovanja, kar naj bi pospešilo poslovanje podjetij.
Kot del celostnega pristopa GZS spodbuja družbo k osmim zavezam, ki vključujejo spoštovanje svobode in odgovornosti, sodelovanje, delo kot vrednoto, podjetništvo kot kulturno vrednoto, spoštovanje znanja ter pogum za napredek. Vesna Nahtigal poudarja, da brez aktivnega sodelovanja in prave motivacije gospodarstvo ne more uspešno delovati.
Preberite več:
Program in manifest bosta predstavljena na ponedeljkovem Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju, kjer bodo deležniki razpravljali o nadaljnjih korakih za uresničevanje zastavljenih ciljev.
