Verjetnost zvišanja obrestnih mer ECB je v enem tednu s skoraj nič poskočila na 80 odstotkov

Še pred dnevi je bilo znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) najverjetnejši scenarij za leto 2026. Energetski šok, ki ga je sprožil izraelsko-ameriški napad na Iran in blokada Hormuške ožine, je to računico v celoti prepisal. Po podatkih CaixaBank Research trgi zdaj z 80-odstotno verjetnostjo pričakujejo zvišanje referenčne mere za 25 bazičnih točk do septembra, s tretjinsko verjetnostjo pa dodaten dvig pred decembrom.

Brent je v enem tednu poskočil za več kot 27 odstotkov, na 85 dolarjev za sod, evropski plin (TTF) pa za več kot 40 odstotkov. Inflacija v evrskem območju je februarja po podatkih Eurostata narasla na 1,9 odstotka in presegla napovedi analitikov, temeljni kazalnik brez hrane in energije pa je dosegel 2,4 odstotka. Cene storitev, ki jim ECB posveča največ pozornosti, so pospešile na 3,4 odstotka. V teh številkah rast cen nafte po izbruhu spopadov še ni zajeta.

Philip Lane, glavni ekonomist ECB, je v intervjuju za Financial Times opozoril, da bi daljši konflikt “povzročil močan inflacijski pritisk v evrskem območju in obenem zavrl gospodarsko rast”. Obseg učinkov bo, po njegovih besedah, odvisen od trajanja in razpona konflikta. Zapisnik februarske seje ECB, objavljen teden pozneje, pa je razkril, da so odločevalci pred izbruhom vojne kratkoročno inflacijo pričakovali celo nižjo od napovedi. Zdajšnje cene energije so obe projekciji že daleč presegle.

Investicijske banke so spremenile napovedi ena za drugo. Morgan Stanley ne pričakuje nobenega znižanja obrestnih mer ECB v letu 2026 in obe, ki ju je predhodno predvideval za junij in september, je prestavil na leto 2027. Pogoj za vrnitev znižanj na agendo je po oceni analitikov banke “hitra normalizacija energetskega trga”. Deutsche Bank ostaja pri scenariju nespremenjenosti stopenj na dveh odstotkih skozi vse leto, Goldman Sachs pa zvišanje rezervira zgolj za najslabši scenarij, pri katerem bi inflacija do konca leta poskočila za 3,6 odstotne točke. Pred izbruhom konflikta je anketa agencije Reuters med ekonomisti pokazala, da jih 85 odstotkov pričakuje nespremenjenost stopenj skozi celotno leto. To soglasje je zdaj zastarelo.

Frankfurtski odločevalci so v javnih izjavah ostali previdni. Predsednik Bundesbanke Joachim Nagel in guverner Banque de France François Villeroy de Galhau sta oba poudarila, da zvišanje v tem trenutku ne prihaja v poštev, a dodala, da bo ECB ocenjevala situacijo sestanek za sestankom. Jörg Krämer, glavni ekonomist Commerzbanke, je previdnejši; vztrajno visoke cene nafte bi po njegovi oceni za ECB ustvarile “dilemo” med zaviranjem inflacije in ohranjanjem gospodarske rasti ob naraščajoči negotovosti. To je stagflacijski scenarij, ki ga trgi ne morejo prezreti.

Lastni modeli ECB predvidevajo, da trajna rast cen energije za 14 odstotkov doda 0,5 odstotne točke k inflaciji in odvzame 0,1 odstotne točke gospodarski rasti. Brent je od konca februarja poskočil za skoraj 18 odstotkov, plin pa za več kot 40 odstotkov, kar že presega scenarije, za katere so ti modeli kalibrirani. Svet ECB se bo znova sestal 19. marca, ko bodo odločevalci prvič uradno ovrednotili posledice energetskega šoka. Za banke, podjetja in vse, ki so čakali na znižanje stroškov financiranja, je to napačen obrat v napačnem trenutku.