Na 10. Vrhu malega gospodarstva je Gospodarska zbornica Slovenije predstavila konkretne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Mikro, mala in srednje velika podjetja ustvarijo 59 odstotkov dodane vrednosti, 51 odstotkov prodaje in zagotavljajo 76 odstotkov vseh delovnih mest v Sloveniji, a se hkrati soočajo z naraščajočimi stroški dela, pomanjkanjem kadrov in preobsežno regulacijo.
“Mikro, mala in srednje velika podjetja niso obrobna tema, temveč osrednji steber slovenskega gospodarstva. Če želimo višjo dodano vrednost, večjo produktivnost in boljše plače, moramo podjetjem najprej omogočiti, da rastejo,” je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka. Novo vlado je pozval, naj v središče postavi gospodarski razvoj in spremeni odnos do podjetnikov. “Čas obljub je mimo, zdaj je čas za dejanja.”
Zahteve za novo vlado
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da država podjetjem predpisuje vedno nove obveznosti, ki za številne predstavljajo zadnjo kapljo čez rob vzdržnosti poslovanja. Od nove vlade pričakuje oceno obstoječih administrativnih bremen in odpravo prekomerne zahteve za mala in srednja podjetja.
GZS zahteva tudi, da nova vlada v postopke sprejemanja zakonodaje že v zgodnji fazi vključi strokovna stališča podjetnikov, izvede ukrepe za preprečevanje sive ekonomije ter podaljša roke za uvajanje zakonodajnih sprememb, da se podjetja lažje prilagodijo novim zahtevam.
Konkretni predlogi iz programa Made in Slovenia 2035
Zbornica je predstavila ukrepe iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki vključuje 88 konkretnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva. Med predlogi za mala in srednja podjetja so postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov, ničelna davčna stopnja za startupe v prvih petih letih delovanja, razširitev investicijskih olajšav na storitvene dejavnosti ter možnost pospešene amortizacije za vlaganja v obnovljive vire energije.
Na področju delovanja države GZS predlaga obvezne MSP teste pri vseh novih predpisih ter načelo “ena obveznost notri, dve ven” pri pripravi nove zakonodaje. Za lažji dostop do financiranja predlaga enotno digitalno vstopno točko za razpise in digitalne vavčerje za hitrejšo digitalizacijo malih podjetij.
Dosedanji dosežki za malo gospodarstvo
Nahtigal je izpostavila tudi dosedanje dosežke GZS za malo gospodarstvo. Med njimi so sprejetje pokojninske reforme brez dodatnih bremen za podjetja, omilitev zahtev na področju evidenc delovnega časa ter okrepljen nadzor nad zlorabami bolniških odsotnosti.
Za mala podjetja je zbornica dosegla tudi poenostavitev standardov za prostovoljno trajnostno poročanje MSP, preprečila uveljavitev davka na stanovanjske nepremičnine ter malim sadjarjem zagotovila vzporedni uvoz fitofarmacevtskih sredstev, s čimer so se stroški znižali za najmanj 30 odstotkov.
Mikro in mala podjetja predstavljajo 82 odstotkov članstva GZS, skupaj s srednje velikimi pa kar 95 odstotkov vseh članov.
