Štiri osebe z območja Maribora in Slovenske Bistrice so osumljene, da so finančno ustanovo z uporabo ponarejenih dokumentov ogoljufale za približno 9,8 milijona evrov. Policiji je uspelo zavarovati okoli šest milijonov evrov, preostanek naj bi bil razpršen prek računov več podjetij.
Mariborski kriminalisti so zaključili preiskavo več kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in zoper štiri fizične osebe podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Osumljenci naj bi si pri izvedbi goljufije razdelili vloge, finančni ustanovi pa predložili ponarejene listine v imenu slovenske gospodarske družbe.
Na podlagi ponarejene dokumentacije glede odprtja SEPA-obremenitev je finančna ustanova izvedla dve transakciji, sprva v škodo nemške gospodarske družbe. Nekaj dni pozneje so ugotovili, da je bila dokumentacija ponarejena in da za nakazila ni bilo upravičene podlage. Nemški družbi so zato morali denar vrniti, vendar je bilo približno 9,8 milijona evrov medtem že nakazanih na račun druge gospodarske družbe.
Po ugotovitvah kriminalistov se je zgodba s tem nadaljevala. Štirje osumljenci naj bi denar razdelili na račune petih gospodarskih družb v Sloveniji in tujini, od tam pa so bila sredstva nakazovana naprej na račune drugih podjetij v tujini. Del denarja so tudi dvigovali v gotovini. Policija sumi, da je bil namen takšnega ravnanja prikriti izvor denarja.
Zaradi tega kriminalisti poleg goljufije štiri fizične osebe in pet pravnih oseb sumijo tudi več kaznivih dejanj pranja denarja.
Pri preiskavi je sodeloval tudi Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. S pomočjo urada je bilo v predkazenskem postopku zavarovanih približno 6 milijonov evrov, ki so jih nato vrnili oškodovani finančni ustanovi. Preostalih približno 3,75 milijona evrov naj bi bilo dvignjenih v gotovini oziroma porabljenih za plačila storitev in dobavo blaga.
Policisti so kazensko ovadbo poslali na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, ki usmerja predkazenski postopek. To pomeni, da gre za policijske ugotovitve in sume; o morebitni kazenski odgovornosti bo odločalo sodišče.
Za kaznivo dejanje goljufije je po navedbah policije predvidena zaporna kazen od enega do osmih let, za pranje denarja pa do osem let zapora in denarna kazen.
Primer je še posebej zanimiv zaradi načina izvedbe, saj naj bi osumljenci z uporabo ponarejene poslovne dokumentacije sprožili transakcije, nato pa sredstva v zelo kratkem času razpršili prek več podjetij in računov, kar je otežilo sledenje njihovemu izvoru.
