Meloni: Če danes ne pomagamo podjetjem, jutri v Italiji ne bo več ničesar za braniti

Giorgia Meloni je pred vodstvi 113.000 italijanskih podjetij obljubila zakon o jedrski energiji do konca poletja, zahtevala fiskalno fleksibilnost od Bruslja za blažitev iranske energetske krize in EU označila za birokratskega velikana, ki žrtvuje industrijo zaradi ideologije. Predsednik združenja delodajalcev Confindustria Emanuele Orsini je bil še ostrejši; Bruslju je rekel, naj se ustavi, preden Evropa postane industrijska puščava.

Letna skupščina Confindustrije v rimskem kongresnem centru La Nuvola je bila bolj politični manifest kakor poslovno srečanje. V prvi vrsti je sedel predsednik republike Sergio Mattarella. Meloni in Orsini sta z odra napadala Bruselj vsak s svojega konca, a sporočilo je bilo enako: evropska regulacija ubija proizvodnjo, iranska kriza je razgalila energetsko ranljivost, čas za popravke se izteka.

Orsini je dan odprl s podatkom, ki ga je pripisal evropskemu komisarju za industrijo Séjournéju: od začetka mandata sedanje Evropske komisije je predelovalna industrija v EU izgubila 250.000 delovnih mest, z dobavnimi verigami vred milijon. Kitajsko je imenoval edino pravo industrijsko velesilo, ki sama ustvari 35 odstotkov svetovne proizvodnje in v Evropo izvaža deflacijo. Odgovor Bruslja na ta izziv je po Orsinijevem mnenju regulacija, ne strategija. Za odobritev enega samega italijanskega dekreta o energetskih subvencijah je Komisija postavila 72 pogojev. “Lunarna birokracija. Ustavite se.”

Meloni je z istega odra zahtevala razširitev nacionalne izstopne klavzule iz fiskalnih pravil EU tudi na investicije za pomoč družinam in podjetjem, ki sta jih prizadela iranska kriza in zaprtje Hormuške ožine. “Če danes ne pomagamo družinam in podjetjem preživeti krizo, ki je resna, tvegamo, da jutri v tej državi ne bo več ničesar, kar bi branili.” Ne gre za dovoljenje za nov dolg, je pojasnila, temveč za pravilno uporabo tega, kar je v pravilih že zapisano.

Mednarodni denarni sklad je isti dan objavil zaključke letnega pregleda Italije: 0,5-odstotna rast BDP v 2026, inflacija 3,2 odstotka zaradi energetskega šoka, priporočilo, naj Rim ukine znižanje trošarin na gorivo in ga nadomesti s ciljano pomočjo ranljivim gospodinjstvom. Tri mesece iranske krize so po izračunu portala Facile.it italijanska gospodinjstva stali 2,6 milijarde evrov dodatnih stroškov za energijo in gorivo. Poln rezervoar dizla se je s 85 evrov v februarju podražil na 101 evro.

Vlada bo do konca poletja sprejela zakon o jedrski energiji. “K jedrski energiji se bomo zagotovo vrnili,” je rekla Meloni. Confindustriji je predlagala takojšnje odprtje skupnega projekta za korenito poenostavitev birokracije, z razširitvijo mehanizmov, ki jih je vlada uvedla za južno Italijo, na celotno ozemlje. Sistem EU za trgovanje z emisijami je označila za paradoksalen davek in zahtevala korekcijo zelenega dogovora po načelu tehnološke nevtralnosti.

Orsinijevo izstopanje z običajne delodajalske linije je bilo morda najpomembnejši del dneva. “Povem jasno: nizke plače odganjajo mlade iz Italije. Preveč sektorjev ponuja le pogodbe za določen čas in nezadostne plače.” Priznal je, da delodajalci sami, s svojimi najboljšimi pogodbami, te težave ne morejo rešiti. Do leta 2040 bo v Italiji manjkalo pet milijonov mladih, delno tudi zato, ker si ne morejo privoščiti stanovanja. To je neobičajna izjava za predsednika združenja delodajalcev, ki so jim nizki stroški dela praviloma v interesu.

Meloni na temo plač ni odgovorila. Italijanski komentatorji so to opazili – osrednja tema Orsinijevega govora je ostala brez odmeva z vladne strani. Sinteza med vlado in industrijo teče po oseh energije, jedrske energije in deregulacije. Pri plačah se pot razcepi.

Italijanska predelovalna industrija je druga največja v Evropi in osma na svetu. Ko njena vlada in njeni industrijalci skupaj zahtevajo od Bruslja, naj spremeni fiskalna pravila, vrne jedrsko energijo in ustavi regulatorni tok, ta zahteva zadeva vsako izvozno ekonomijo v EU. Slovensko gospodarstvo, ki iz Italije letno uvozi za skoraj 6 milijard evrov blaga in se spopada z enakimi energetskimi stroški, bo posledice rimskih odločitev čutilo med prvimi.