Štiri ameriške zvezne države na zveznem sodišču v Oaklandu od družbe Meta Platforms zahtevajo do 1.400 milijard dolarjev kazni. Znesek je blizu celotne tržne vrednosti lastnika Facebooka in Instagrama, poroča agencija AP. Sojenje se je z uvodnimi nagovori strank začelo danes.
Na sodišču nastopajo generalni državni tožilci Kalifornije, Kolorada, Kentuckyja in New Jerseyja. Kalifornijski generalni državni tožilec Rob Bonta je v izjavi svojega urada, objavljeni dan pred začetkom sojenja, zapisal, da je Meta obe platformi zasnovala tako, da otroke in najstnike na njiju zadržuje vse dlje, do telesne in duševne škode. „Izkoriščanje naših najranljivejših prebivalcev za povečevanje dobička podjetja ni le moralno napačno, ampak tudi nezakonito,” je navedel Bonta.
Generalni državni tožilec Kentuckyja Russell Coleman je v isti izjavi sojenje označil za največjo tožbo s področja varstva potrošnikov v ameriški zgodovini. Zvezne države družbi očitajo, da je zbirala podatke otrok, mlajših od 13 let, brez privolitve staršev in s tem kršila zvezni zakon o varstvu zasebnosti otrok na spletu (Children’s Online Privacy Protection Act). Kalifornija ji očita tudi kršitev svojih predpisov o zavajajočem oglaševanju in nelojalni konkurenci, druge tri zvezne države pa ji očitajo kršitev svojih zakonov o varstvu potrošnikov.
Tožbo je leta 2023 vložilo 29 zveznih držav. Štiri od njih so na sodišče prišle prve, preostalih 25 pa bo na vrsti pozneje, poroča AP.
Sojenju predseduje zvezna sodnica Yvonne Gonzalez Rogers, ki je vodila tudi spor Elona Muska proti družbi OpenAI in tožbo družbe Epic Games proti Applu. Osem porotnikov, izbranih prejšnji teden, bo odgovarjalo na vprašanja, ki jih izbere sodnica. Njihova odločitev ima svetovalno naravo, končno sodbo pa izreče Gonzalez Rogers, poroča portal Tech Policy Press. Postopek naj bi po navedbah AP trajal od šest do osem tednov, pričali pa bodo izvršni direktor Mark Zuckerberg, drugi vodilni v družbi in nekdanji zaposleni.
Zvezne države bodo od sodnice zahtevale starostne omejitve, odpravo funkcije, ki uporabniku samodejno in brez konca nalaga novo vsebino, ter izbris algoritmov, zgrajenih na podatkih otrok, je za portal Tech Policy Press povedala odvetnica Haley Hinkle.
„Ponosni smo na svoje ravnanje pri zaščiti najstnikov na naših platformah in na trud, ki smo ga skozi leta vložili v razvoj zaščitnih mehanizmov, še preden so bile te tožbe sploh vložene, in vse do danes. Veselimo se, da bomo ta dejstva pokazali sodnici in poroti,” so v izjavi za AP sporočili iz Mete, ki očitke zavrača.
Podatek o 1.400 milijardah dolarjev izvira iz vloge, ki jo je sodišču julija predložila družba sama. Meta zahtevek zveznih držav označuje za povsem nesorazmeren. Odvetniki zveznih držav so sodnici prejšnji teden povedali, da je verjetnejši znesek okoli 200 milijard dolarjev, poroča CNBC.
Meta je letos izgubila dve sojenji, povezani z varnostjo otrok. Porota v Novi Mehiki ji je marca naložila plačilo 375 milijonov dolarjev, porota v Los Angelesu pa je istega meseca ugotovila odgovornost Mete in Googla v tožbi mlade uporabnice. Družba je v drugem četrtletju zabeležila upad dobička, deloma zaradi 2,4 milijarde dolarjev pravnih stroškov, poroča AP.
Junija je sodišče v celoti zavrnilo predlog Mete za sodbo brez glavne obravnave. Prejšnji teden je zavrglo še njeno pritožbo, oprto na 230. člen zakona Communications Decency Act, in zavrnilo predlog družbe za ustavitev sojenja.
