Nova Ljubljanska banka ne razkriva, koliko jo je stal poskus prevzema avstrijske Addiko Bank, je na vprašanja Lider.si odgovorila njena služba za korporativno komuniciranje. Prevzemna tarča je svoje stroške objavila. Addiko je v prvem polletju 2026 vknjižil 8,4 milijona evrov svetovalnih stroškov, povezanih s prevzemom, z davkom na dodano vrednost vred. Skupaj z 41 milijoni evrov rezervacij za pravna tveganja iz posojil v švicarskih frankih je polletje končal s čisto izgubo 23 milijonov evrov.
V NLB so odgovorili: „Stroškov, povezanih s poskusom prevzema Addiko Bank, ne razkrivamo. Lahko pa poudarimo, da v NLB pri upravljanju stroškov vselej ravnamo preudarno in odgovorno in tako je bilo tudi v tem primeru.” Banka na vprašanje, ali so ti stroški v polletnem poročilu prikazani kot ločena postavka, ni odgovorila.
Medletno poročilo NLB Skupine za prvo polletje 2026, ki pokriva celotno obdobje prevzemne ponudbe, prevzemnih stroškov ne izkazuje ločeno. Skupni stroški Skupine so v polletju znašali 303,8 milijona evrov, na primerljivi osnovi 3,6 odstotka več kot leto prej. Edini enkratni znesek, ki ga banka pri izračunu primerljive osnove izvzema, so trije milijoni evrov administrativnih stroškov, pripoznanih v preteklem letu. Drugi administrativni stroški so se medletno povečali za 7,9 milijona evrov, kar banka pripisuje predvsem višjim stroškom, povezanim z informacijsko tehnologijo. V drugem četrtletju, v katerem je potekalo sprejemanje ponudbe, so drugi administrativni stroški znašali 53,2 milijona evrov po 45,6 milijona evrov v prvem četrtletju, banka pa to rast pojasnjuje z izdatki za informacijsko tehnologijo in trženje ter z višjim variabilnim nagrajevanjem, vezanim na gibanje cene delnice.
Addiko je kot ciljna družba stroške postopka pripoznal v izkazu poslovnega izida in jih je moral pojasniti vlagateljem, ker so bistveno vplivali na izid. Ponudnik takšne obveznosti nima, dokler stroški ne dosežejo praga pomembnosti za njegove računovodske izkaze. Čisti dobiček Skupine NLB je v prvem polletju 2026 znašal 252,4 milijona evrov.
Komisija za prevzeme je na vprašanja Lider.si sporočila, da o morebitnih postopkih ali vlogah za njihov začetek ne daje pojasnil in da se zakonsko predpisane objave, med njimi začetek naknadnega postopka, opravijo na spletni strani komisije in prek elektronske platforme zveznih objav. Odgovor je podpisal Lukas Hofmann iz službe komisije. V registru objav komisije 14. avgusta ni bilo nobene objave, ki bi se nanašala na Addiko. Zadnjič je komisija o Addiku objavila sporočilo o prevzemnih postopkih 17. julija. Iskanje po elektronski platformi zveznih objav je 17. avgusta dalo 67 zadetkov za Addiko, najnovejši med njimi je vpis v poslovni register 11. avgusta. Objave o začetku naknadnega postopka v rezultatih ni. Komisija začetek naknadnega postopka po 33. členu avstrijskega zakona o prevzemih redno objavlja s posebnim sporočilom. Tako je ravnala pri Oberbank, Bank für Tirol und Vorarlberg in BKS Bank marca 2020, pri Immofinanzu marca 2021 in pri Strabagu decembra 2022. Dunajski časnik Die Presse je 13. avgusta poročal, da je skupina delničarjev pri komisiji vložila predlog za začetek takšnega postopka.
Zmogljivost Skupine za združitve in prevzeme znaša do štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive, na majskem dnevu vlagateljev pa je banka zvišala ciljni delež izplačila dividend na približno 60 odstotkov. Prvo tranšo dividend v višini 138,4 milijona evrov je izplačala 23. junija, drugo tranšo v enakem znesku pa bo skupščini predlagala proti koncu leta pod pogojem, da ne bo pomembnejših aktivnosti na področju združitev in prevzemov. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je ob objavi polletnih rezultatov napovedal smer nadaljnjih nakupov: „Naš pogled sega onkraj bančnega sektorja, vse do širšega ekosistema finančnih storitev, ki bi lahko dodatno okrepile naš regionalni doseg, kar pomeni, da aktivno iščemo priložnosti tudi na področju zavarovalništva in upravljanja premoženja.”
Z nakupom Addika je NLB nameravala vstopiti na hrvaški trg. Ponudbo je od aprila do junija zvišala z 29,00 evra na 33,50 evra in nato na 37,00 evra za delnico ter pridobila soglasja organov za varstvo konkurence v Avstriji, Severni Makedoniji in Srbiji. Brodnjak je na spletnem prenosu ob predstavitvi polletnih rezultatov 6. avgusta, na katerega je banka napotila Lider.si, ocenil, da so vrata hrvaškega trga zaprta, dokler ne pride do dogovora med vladama obeh držav. Napovedal je osredotočenost na Slovenijo ter na Zahodni Balkan, kjer banka cilja na albanski trg in na okrepitev položaja v Federaciji Bosne in Hercegovine.
Preberite več:
Brodnjak je na prenosu opozoril na sodno prakso v Sloveniji, po kateri bankam ob razglasitvi posojila za nično ne pripadajo niti redne obresti, označil jo je za nelogično in napovedal možno povečanje rezervacij. Na isto prakso se nanaša del rezervacij v višini 41 milijonov evrov, ki jih je vknjižil Addiko, razčlenitve po državah pa ni objavil.
Dodatni rok za sprejem prevzemne ponudbe Raiffeisen Bank International se izteče 3. novembra 2026 ob 17. uri. Do zaključka prevzema mora avstrijska banka pridobiti še soglasja Evropske centralne banke in organov za varstvo konkurence v državah Addikove mreže.
