Slovenija ima prve konkretne številke po uvedbi minimalnega davka za velike mednarodne in domače skupine. Do 10. septembra je bilo v oddanih obračunih skupaj izkazanih 8,68 milijona evrov obveznosti, kažejo podatki Finančne uprave.
Od tega je bilo 4,63 milijona evrov domačega povrhnjega davka in še 4,05 milijona evrov povrhnjega davka. FURS je do zdaj prejel 627 obračunov domačega povrhnjega davka, v katere je bilo vključenih 976 zavezancev, ter 31 obračunov povrhnjega davka. Pri tem številke še niso dokončne. FURS opozarja, da podatki zajemajo vse do 10. septembra prejete obračune in da se lahko izkazani zneski po pridobitvi podatkov iz tujine še spremenijo.
Minimalni davek je del mednarodne davčne reforme OECD in EU, njegov cilj pa je zagotoviti, da so velike mednarodne in domače skupine podjetij obdavčene po najmanj 15-odstotni efektivni davčni stopnji. V Sloveniji je sistem določen z Zakonom o minimalnem davku.
Zavezanec je skupina, katere konsolidirani letni prihodki znašajo najmanj 750 milijonov evrov v vsaj dveh od štirih predhodnih poslovnih let. Minimalni davek je ločen od običajnega davka od dohodkov pravnih oseb in ima precej bolj zapleten način izračuna.
Slovenski sistem sestavljata domači povrhnji davek in povrhnji davek. Namen domačega povrhnjega davka je, da se morebitna dodatna davčna obveznost najprej pobere v Sloveniji, namesto da bi jo v določenih primerih pobrala druga država.
Zakaj je bil minimalni davek sploh uveden?
V ozadju je večletno prizadevanje OECD, da bi omejil davčno konkurenco med državami in predvsem preusmerjanje dobičkov velikih multinacionalk v okolja z zelo nizko obdavčitvijo. Pravila drugega stebra globalne davčne reforme so se začela uporabljati od leta 2024, Slovenija pa jih je uvedla v svoj pravni sistem.
Ideja je preprosta. Če je efektivna davčna obremenitev skupine v določeni državi prenizka, se do minimalne stopnje obračuna dodatni davek. S tem naj bi se zmanjšala spodbuda za premikanje dobičkov v države z ugodnejšo davčno obravnavo.
Prvi mednarodni podatki kažejo, da novi sistem že vpliva na davčne stopnje podjetij, ki jih zajema. OECD je v analizi iz julija letos ugotovil, da so bile efektivne davčne stopnje pri zajetih multinacionalkah višje, hkrati pa v prvem letu izvajanja ni našel statistično značilnega negativnega vpliva na investicije ali zaposlenost.
OECD ocenjuje, da bi lahko globalni minimalni davek zmanjšal preusmerjanje dobičkov med državami za 22,6 do 44,6 odstotka, svetovni prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb pa bi se lahko povečali za 3,2 do 5,4 odstotka na leto. Gre za ocene učinkov na globalni ravni, ne za napoved slovenskih prihodkov.
Slovenskih 8,68 milijona evrov je zato predvsem prvi vpogled v izvajanje novega sistema, ne pa še končna ocena, koliko prihodkov bo minimalni davek Sloveniji prinesel. FURS bo po prejemu podatkov iz tujine lahko primerjal podatke z že oddanimi obračuni, zato se lahko trenutni znesek še spremeni.
