Nafta padla pod 90 dolarjev, borze po svetu na novih rekordih

Odprtje Hormuške ožine za komercialni promet, o katerem smo podrobno poročali v petek, je sprožilo enega najmočnejših dni na globalnih borzah od izbruha iranske krize. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek zabeležil trinajsti zaporedni dan rasti, kar je najdaljši takšen niz od leta 1992 in presega dvanajstdnevni rekord iz julija 2009, poroča The Street. Širši indeks S&P 500 je medtem prvič v zgodovini zaključil nad 7.100 točkami, pri 7.126,06 točke.

Rast na Wall Streetu je bila široka: Dow Jones je poskočil za 1,79 odstotka oziroma 869 točk na 49.447 točk, le tri od tridesetih sestavnih delnic so zaključile v rdečem. Indeks Russell 2000, ki meri gibanje manjših podjetij, je dosegel nov zgodovinski vrh pri 2.777 točkah in pridobil 2,11 odstotka. S&P 500 je pridobil 1,2 odstotka, Nasdaq pa 1,52 odstotka. Po podatkih združenja ameriških individualnih vlagateljev AAII je anketa že deveti teden zapored pokazala več medvedov kot bikov, kar je po oceni The Street za obdobje zgodovinskega vzpona nenavadno.

Tedenski izkupiček je bil še bolj izrazit. S&P 500 je v tednu pridobil 4,5 odstotka, kar je bila najboljša tedenska donosnost od maja 2025, po podatkih portala Advisor Perspectives pa je indeks v enem samem tednu trikrat zaključil na novi rekordni ravni. Nasdaq je v istem obdobju narasel za 6,84 odstotka. Indeks je od dna, doseženega 30. marca na vrhuncu bližnjevzhodne krize, narasel za 14 odstotkov in prehitel rast S&P 500 v istem obdobju, navaja Yahoo Finance.

Evropske borze so dan zaključile z enako energijo. Vseevropski indeks Stoxx 600 je poskočil za 1,6 odstotka in s tem zabeležil četrti zaporedni teden v rasti, poroča CNBC. Sektor potovanj in turizma je vodil rast s 4,7 odstotka, saj je odprtje ožine neposredno ublažilo pritisk na cene letalskega goriva. Nizkocenovni prevozniki so bili med največjimi dobitniki: easyJet je pridobil 6,1 odstotka, madžarski Wizz Air 7,6, IAG, lastnica British Airways, pa 6,2 odstotka. Nemški TUI je zaključil 5,4 odstotka višje. Prevoznik Lufthansa, ki je le dan prej opozoril, da bo zaradi visokih cen kerozina prizemljil več deset letal in zmanjšal kapacitete, je v petek zaključil 5,6 odstotka višje in izbrisal jutranje izgube, navaja CNBC.

Francoski Alstom je kljub splošni rasti izgubil 27 odstotkov tržne vrednosti v enem dnevu, potem ko je proizvajalec vlakov umaknil finančne napovedi in vlagateljem sporočil, da bo zgrešil cilje glede dobička. Švedski Ericsson je zdrsnil za 3,7 odstotka po prilagojenem operativnem dobičku za prvi kvartal, ki je s 5,2 milijarde švedskih kron zaostal za pričakovanji analitikov pri 5,4 milijarde, kot navaja Reuters. V New Yorku je Netflix v predtržnem trgovanju izgubil deset odstotkov po razočaravajočih napovedih za drugi kvartal in odhodu soustanovitelja Reeda Hastingsa iz upravnega odbora, poroča The Street.

Na surovinskih trgih je zlato v petek naraslo za 1,5 odstotka na 4.879 dolarjev za unčo trojansko in s tem zaključilo četrti zaporedni teden v rasti, po podatkih Trading Economics. Padec naftnih cen je zmanjšal inflacijska pričakovanja, kar je podprlo plemenite kovine, zlato pa se je obenem približalo decembrski napovedi banke Goldman Sachs, ki je za 2026 napovedala ciljno raven 4.900 dolarjev.

Evropska referenčna cena zemeljskega plina TTF je padla na 41,59 evra za megavatno uro, kar je skoraj 24 odstotkov manj kot pred mesecem dni. K padcu so prispevali upadanje azijskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina, ki je po podatkih Trading Economics dosegel najnižjo raven v zadnjih šestih letih, toplejše vreme po Evropi ter prehod podzemnih skladišč iz faze odvzemanja v fazo polnjenja. Skladišča v EU so bila 10. aprila polna 29,2 odstotka, kar je 16,6 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani, navaja portal Global LNG Hub. Analitiki opozarjajo, da bi neuspeh pogajanj med ZDA in Iranom lahko hitro obrnil padajoči trend, premirje med državama pa se izteče že v torek, 21. aprila.

Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je v četrtek opozoril, da ima Evropa še “morda šest tednov” zalog letalskega goriva, če se Hormuška ožina ne bo trajno odprla. Analitiki banke ING obenem ocenjujejo, da fizični naftni trg “iz dneva v dan postaja vse tesnejši”, saj kljub delnim preusmerjetvam po cevovodih in omejenim plovbam skozi ožino izpad znaša približno 13 milijonov sodov na dan.

Za vlagatelje ostaja ključno vprašanje, ali bodo pogajanja v Islamabadu, kamor naj bi se po navedbah Axiosa odpravljali novi pogajalski krogi, prinesla dovolj napredka za podaljšanje premirja. Ameriški predsednik Trump je v petek v Phoenixu novinarjem povedal, da je Iran “privolil v vse”, a je priznal, da “bi lahko” obstajale še nerazrešene razlike. Trgi stavijo na mirovno rešitev, a devettedenska pesimistična serija v anketi AAII potrjuje, da mnogi rast spremljajo z razdalje.