Iran je po sedmih tednih vojne odprl Ormuški moreuz, Trumpova blokada iranskih pristanišč ostaja

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v petek sporočil, da je Ormuški moreuz “popolnoma odprt” za vse komercialne plovne poti. Odločitev je povezal z 10-dnevnim premirjem med Izraelom in Libanonom, ki je začelo veljati v petek zjutraj, in napovedal koordinirano pot, ki jo je že objavila iranska pristaniška uprava. Ameriški predsednik Donald Trump je na Truth Social Teheranu sicer izrekel zahvalo, a je sporočil, da pomorska blokada iranskih pristanišč “ostaja v polni veljavi, dokler ne bo naš dogovor z Iranom stoodstotno dokončan”.

Vojna, ki se je začela 28. februarja z združenim ameriško-izraelskim napadom na Iran, je po podatkih Mednarodne agencije za energijo marca izbrisala 10,1 milijona sodov dnevne svetovne ponudbe nafte, kar je po oceni agencije največja motnja v zgodovini energetskega trga. Proizvodnja skupine OPEC+ se je v tem obdobju znižala za 9,4 milijona sodov dnevno, na 42,4 milijona sodov. Pretovor nafte, tekočega zemeljskega plina in naftnih derivatov skozi Ormuški moreuz je aprila povprečno znašal 3,8 milijona sodov dnevno, pred krizo februarja pa je presegal 20 milijonov sodov. Blokada iranskih pristanišč, ki jo je Trump uvedel 13. aprila po neuspelih pogajanjih v Pakistanu, je dodatno stisnila preostali izvoz.

Po podatkih agencije LSEG, ki jih spremlja Reuters, je cena nafte Brent v eni uri po Araghchijevi objavi padla pod 89 dolarjev za sod, s četrtkovega zaključka pri 99,39 dolarja, cena ameriške WTI pa na 81,53 dolarja, z ravni 94,69 dolarja. To je za Brent pomenilo izgubo več kot 11 dolarjev oziroma okoli 11 odstotkov v eni trgovalni seji. Cene so se skozi krizo močno razlikovale med terminskimi in fizičnimi trgi: severnomorska promptna cena Dated Brent je v zgodnjem aprilu dosegla približno 130 dolarjev za sod, kar je 60 dolarjev nad predvojno ravnijo, nekatere fizične pošiljke pa so se po poročanju agencije IEA gibale blizu 150 dolarjev. Osrednji ameriški delniški indeksi so se po objavi Araghchija okrepili.

Ameriška blokada, ki je začela veljati 13. aprila, velja za vsa plovila, ki vstopajo ali izstopajo iz iranskih pristanišč in obalnih voda, ne ovira pa prometa ladij, ki plovejo v neiranska pristanišča. Dvotedensko premirje med ZDA in Iranom se izteče v torek, 21. aprila, in pogajanja o trajnejši mirovni rešitvi še niso ponovno stekla. Glavno sporno vprašanje ostaja iranski program bogatenja urana, kar je po srečanju v Pakistanu potrdil ameriški podpredsednik JD Vance.

V Parizu je v petek pod vodstvom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keirja Starmerja potekal virtualni vrh 40 držav, na katerem so razpravljali o zagotavljanju varnosti plovbe v Ormuškem moreuzu po zaključku vojne. Kot so novinarjem povedali francoski diplomatski in vojaški predstavniki, cilj iniciative ni ofenzivna operacija, ampak večnacionalna podpora za vzdrževanje proste plovbe, vključno z morebitnim odstranjevanjem min. ZDA in Izrael na vrhu nista sodelovala.

Vzpostavitev razmer na energetskem trgu se ne bo zgodila čez noč, tudi če premirje prerase v trajno mirovno rešitev. Amrita Sen, ustanoviteljica analitske hiše Energy Aspects, je za CNBC povedala, da je bila večina tankerjev zaradi krize preusmerjena proti ameriški obali in da bi njihova vrnitev k bližnjevzhodnim terminalom lahko trajala do junija. Amena Bakr, analitičarka podatkovne hiše Kpler, ocenjuje, da bi obnovitev izvoznih kapacitet v regiji trajala do pet mesecev. IEA v svojem aprilskem poročilu napoveduje, da se bo svetovna poraba nafte v 2026 zmanjšala za 80 tisoč sodov dnevno, namesto napovedane rasti za 730 tisoč sodov. Agencija obenem ne izključuje ponovne zaostritve razmer.

Cene danes ne zajemajo celotne strukturne škode na energetski infrastrukturi v regiji. Direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol je v ponedeljek na dogodku Atlantic Councila v Washingtonu dejal, da je bilo od izbruha vojne poškodovanih več kot 80 energetskih postrojenj v regiji. Več kot tretjina jih je po njegovih besedah močno poškodovanih, vzpostavitev proizvodnje na predvojno raven pa bi lahko trajala do dve leti. Svetovalna družba Rystad Energy je v sredo ocenila, da bo strošek popravila znašal med 34 in 58 milijardami dolarjev, s povprečjem 46 milijard, kar je skoraj dvakrat več kot 25 milijard, ki jih je ista hiša ocenila pred tremi tedni. Največjo obremenitev bo nosila iranska infrastruktura, do 19 milijard dolarjev, Katar pa je 19. marca ocenil, da bo poškodba LNG obrata v Ras Laffanu pomenila 20 milijard dolarjev izpadlih prihodkov in do pet let popravil.

Za Slovenijo, ki je po izbruhu vojne znižala trošarine na dizel in kurilno olje na evropski minimum ter začasno do 4. maja ukinila okoljsko dajatev na goriva, bi trajnejše odprtje moreuza pomenilo odvzem glavnega razloga za podaljšanje teh ukrepov.