Naslednik Lagarde na čelu ECB bo Knot ali Hernández de Cos, podedoval bo 3,8-odstotno inflacijo

Za naslednika Christine Lagarde na čelu Evropske centralne banke (ECB) sta bila predlagana le dva kandidata, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in generalni direktor Banke za mednarodne poravnave (BIS) Pablo Hernández de Cos, je v petek sporočil predsednik evroskupine Kiriakos Pierakakis. Pri izbiri, kdo bo 7. februarja prevzel vodenje banke, so po poročanju agencije Reuters lahko odločilne tudi želje Francije in Nemčije glede drugih vrhnjih položajev v ECB.

Lagarde je 29. oktobra sporočila, da bo položaj zapustila skoraj devet mesecev pred iztekom osemletnega mandata, ki bi se končal 31. oktobra 2027. Finančni ministri držav z evrom bodo kandidaturi prvič obravnavali v ponedeljek, 9. novembra. Svet EU bo priporočilo Evropskemu svetu sprejel z okrepljeno kvalificirano večino, za katero je potrebna podpora najmanj 16 od 21 držav z evrom, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva evrskega območja. Evropski svet bo po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ECB sprejel sklep o imenovanju.

Knot, ki je star 59 let, je nizozemsko centralno banko vodil od leta 2011 do leta 2025 in je bil v tem času član Sveta ECB. O njegovi kandidaturi je 4. novembra nizozemski parlament obvestil finančni minister Eelco Heinen. Hernández de Cos, ki je star 55 let, je bil guverner španske centralne banke od leta 2018 do leta 2024, Banko za mednarodne poravnave pa vodi od julija 2025. Španski minister za gospodarstvo Carlos Cuerpo ga je v sporočilu za javnost opisal kot izjemnega kandidata s priznanim mednarodnim ugledom. Modupe Adegbembo iz investicijske banke Jefferies je za Reuters ocenila, da Knot velja za nekoliko bolj naklonjenega strožji denarni politiki, Hernández de Cos pa za nekoliko bolj naklonjenega mehkejši, a razlik ne bi precenjevala, ker ECB ostaja institucija, ki odločitve sprejema s soglasjem.

Isabel Schnabel, ki v izvršilnem odboru ECB skrbi za tržne operacije, odhaja 3. januarja, mandat glavnega ekonomista Philipa Lanea pa se izteče 31. maja. Francija po poročanju časnika Financial Times računa na položaj glavnega ekonomista, ki velja za drugega najpomembnejšega v banki. Če ga dobi Francija, je po ocenah ekonomistov, ki jih navaja Reuters, za predsednika verjetnejši Knot, ker mora ECB ohranjati ravnotežje med zagovorniki strožje in mehkejše politike. Če glavnega ekonomista izbere Nemčija, ima več možnosti Hernández de Cos. Izbira Knota bi po ustaljeni praksi, da v odboru ne sedita dva državljana iste države, pomenila tudi odhod Nizozemca Franka Eldersona. V tem primeru bi bili v kratkem času zamenjani štirje od šestih članov odbora.

Svetovalci londonskega foruma OMFIF so v aprilski anketi Hernándeza de Cosa uvrstili na prvo mesto s tesno prednostjo pred Joachimom Naglom, Knotom in Françoisom Villeroyem de Galhaujem. Hernández de Cos je najvišje ocene dobil za izobrazbo iz denarne ekonomije, za sloves graditelja soglasja in za sposobnost, da pridobi podporo drugih držav članic. Knot je v isti anketi prednjačil po izkušnjah s centralnim bančništvom.

Novi predsednik bo banko prevzel v času, ko po navedbah Reutersa zaradi skrbi glede vzdržnosti javnih dolgov obstaja možnost, da bo morala ECB posredovati na trgu obveznic, posebno če se nemir s francoskih državnih obveznic razširi na druge trge. ECB je obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita junija in septembra skupno dvignila za 0,5 odstotne točke na 2,50 odstotka, inflacija v evrskem območju pa je po podatkih Eurostata septembra dosegla 3,8 odstotka. O obrestnih merah bo Svet ECB naslednjič odločal 17. decembra, ko ga bo še vodila Lagarde.