Nebančni finančni sektor v evrskem območju je konec leta 2024 upravljal 59 bilijonov evrov sredstev, banke pa 38 bilijonov evrov. Evropski parlament opozarja, da nadzor nad tveganji, ki prihajajo iz tega sektorja, zaostaja za njegovim hitro rastočim pomenom.
Nebančni finančni sektor sestavljajo predvsem investicijski skladi, zavarovalnice in pokojninski skladi. Njegova rast je bila v zadnjih dveh desetletjih precej hitrejša od rasti bank. Celotni finančni sektor evrskega območja se je od leta 2002 skoraj početveril, z 29 na 107 bilijonov evrov. Nebančni del se je v tem času povečal približno šestkrat, bančni sektor pa se je podvojil.
Zaradi tega so banke danes precej bolj odvisne od dogajanja zunaj tradicionalnega bančnega sistema. Nebančne institucije zagotavljajo približno 15 odstotkov financiranja bank, imajo okoli 12 odstotkov bančnih vlog in kar 36 odstotkov izdanih bančnih obveznic.
Težava se lahko hitro prenese na banke
Če nebančne institucije zaradi krize začnejo množično prodajati naložbe ali umikati denar, lahko težave hitro občutijo tudi banke. To so pokazali že nekateri primeri iz preteklosti. Leta 2021 sta Credit Suisse in Nomura utrpeli velike izgube po propadu sklada Archegos, leto pozneje pa so težave zaradi množične prodaje državnih obveznic s strani pokojninskih skladov prizadele britanski finančni sistem.
Študija opozarja tudi na možnost, da bančne skupine del tveganj prenesejo na svoje nebančne družbe. Če določena pravila veljajo samo za banke, lahko posojila ali druge posle izvajajo prek družb, za katere ista omejitev ne velja. Med državami, kjer so bile nekatere makrobonitetne omejitve leta 2020 uvedene samo za banke, študija omenja tudi Slovenijo.
Nebančni sektor je medtem postal tudi donosnejši od bank. Med letoma 2017 in 2025 so banke v evrskem območju v povprečju dosegle 0,3-odstotni donos na sredstva, primerljive nebančne družbe pa 1,7 odstotka. Eden od razlogov je strožja regulacija bank po finančni krizi, zaradi katere se je del finančnega poslovanja preselil k manj reguliranim družbam.
Avtorja študije menita, da bi moral nadzor bank bolje upoštevati tudi tveganja iz nebančnega sektorja. Evropska centralna banka pri svojem rednem nadzoru pomembnih bank teh tveganj trenutno izrecno ne obravnava.
Predlagata zato širši nadzor, ki bi zajel tudi tveganja zaradi nenadnih razprodaj sredstev in morebitnega izogibanja pravilom prek nebančnih družb. Nebančni finančni sektor je namreč postal tako velik, da njegovo dogajanje vpliva na celoten finančni sistem.
