Slovenska gospodinjstva vse več varčujejo, država pa povečuje primanjkljaj

Lani so gospodinjstva na stran dala več denarja, medtem ko so podjetja poslovala z bistveno manjšim presežkom kot leto prej. To je eden glavnih poudarkov nefinančnih sektorskih računov statističnega urada, ki kažejo, kako se je denar med gospodinjstvi, podjetji in državo razporedil v letu, ko so plače rasle hitreje od inflacije, država pa je znova povečala primanjkljaj.

Gospodinjstva so lani ustvarila 3,87 milijarde evrov presežka. Njihov razpoložljivi dohodek, torej denar, ki jim ostane za potrošnjo in varčevanje, se je povečal za 5,2 odstotka na 42,2 milijarde evrov. Izdatki za potrošnjo so se medtem povečali za 4,3 odstotka. Del višjega dohodka so tako gospodinjstva prihranila, zaradi česar se je stopnja bruto varčevanja povečala na 14,7 odstotka. 

To je 0,5 odstotne točke več kot leto prej. Slovenija se je s tem izenačila s povprečjem evrskega območja in prehitela povprečje Evropske unije. Za gospodarstvo, ki je močno odvisno od potrošnje, je več varčevanja lahko pomembno, saj pomeni manjšo tekočo porabo.

Precej drugačna je bila slika pri podjetjih. Nefinančne družbe so lani ustvarile le 126 milijonov evrov presežka oziroma 0,2 odstotka BDP. Leto prej je ta znašal 533 milijonov evrov. Stopnja dobička, merjena kot delež poslovnega presežka v dodani vrednosti, se je sicer nekoliko povečala, na 33,2 odstotka, vendar je ostala pod evropskim povprečjem, ki znaša 40,1 odstotka, in povprečjem evrskega območja pri 39,6 odstotka. 

Podobna je slika pri naložbah. Stopnja investiranja se je povečala na 21,5 odstotka, vendar je še vedno ostala pod evropskim povprečjem. Slovenska podjetja tako ustvarijo manj presežka in manj vlagajo kot evropska podjetja, kar je pomemben podatek za njihovo konkurenčnost.

Vir: SURS

Največji primanjkljaj je znova ustvarila država. Ta se je lani povečal na 1,81 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka BDP, medtem ko je leto prej znašal 572 milijonov evrov. Prihodki države so se povečali za 7,2 odstotka. K njihovi rasti so največ prispevali socialni prispevki, davki na proizvodnjo in uvoz ter dohodnina. Toda izdatki so rasli hitreje, in sicer za 11,1 odstotka. Najbolj so se povečali socialni prejemki, plače zaposlenih v javnem sektorju in državne naložbe.

Slovensko gospodarstvo je kot celota v odnosu s tujino lani ustvarilo 2,39 milijarde evrov presežka oziroma 3,4 odstotka BDP. To je manj kot leto prej, ko je presežek znašal 5,3 odstotka BDP, saj je uvoz rasel hitreje od izvoza.

Tudi sveži četrtletni podatki kažejo podobno sliko. Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos v transakcijah s tujino ustvarilo 751 milijonov evrov presežka oziroma 3,9 odstotka BDP. Država je v istem obdobju poslovala s primanjkljajem 607 milijonov evrov oziroma prav tako 3,9 odstotka BDP. Slovenija tako še naprej ustvarja presežek v odnosu s tujino, medtem ko država posluje s primanjkljajem.