Volkswagen se je lani z IG Metall dogovoril ukiniti 35.000 delovnih mest. Bosch je napovedal 22.000 odpuščanj do leta 2030, Porsche skoraj 6.000. A nemška industrija je v prvem četrtletju 2026 prvič po skoraj treh letih zabeležila rast prihodkov.
Obe številki sta v torek, 26. maja, prišli iz istega poročila. Svetovalna družba EY je v študiji, ki temelji na podatkih nemškega statističnega urada Destatis in jo je pridobila tiskovna agencija dpa, izračunala, da je število zaposlenih v nemški industriji padlo na 5,3 milijona. To je 127.300 manj kot leto prej, oziroma 2,3 odstotka. Od leta 2019, zadnjega leta pred pandemijo, je izginil vsak sedemnajsti industrijski zaposleni v Nemčiji.
Prihodki so v istem obdobju zrasli za 1,7 odstotka. Prvič po desetih zaporednih četrtletjih krčenja.
Agregatna številka je varljiva. Rast je v pretežni meri zasluga ene same panoge; kovinska industrija je v prvem četrtletju prihodke povečala za 18 odstotkov, njen izvoz je poskočil za 28 odstotkov. Avtomobilska industrija je zrasla za 2,1 odstotka, elektroindustrija za 1,4. Papirna in tekstilna industrija ostajata v padanju.
Jan Brorhilker, vodilni partner pri EY Deutschland, je bil v izjavi za Reuters zadržan. Rast nekaj panog je lahko slamnati ogenj, je dejal. Presežne zmogljivosti so znatne, skrbi glede pomanjkanja delovne sile, ki so še pred kratkim obvladovale nemško industrijsko debato, pa vse bolj izginjajo iz dnevnega reda.
Najhuje je v avtomobilski industriji. Od leta 2019 je tam izginilo 125.800 delovnih mest, od tega 32.000 samo v zadnjem letu. Nemško avtomobilsko združenje VDA je 13. maja objavilo novo napoved: do leta 2035 bo sektor izgubil skupno 225.000 delovnih mest, 35.000 več, kot je združenje napovedovalo leto prej, poroča Xinhua. Predsednica VDA Hildegard Müller je položaj opisala kot resno in vztrajno krizo konkurenčnosti. Podjetja se iz ekonomskih razlogov vse pogosteje odločajo proti Nemčiji in Evropi kot proizvodnemu mestu, je dejala, in opozorila, da bo odliv naložb in zaposlitev imel posledice za blaginjo, družbeno in politično stabilnost države.
Nova delovna mesta, povezana z elektrifikacijo in digitalizacijo, nastajajo drugod. Obenem delavci v Volkswagnovem IAV in pri Fordu v Nemčiji stavkajo proti odpuščanjem in zniževanju plač.
Naročila v nemški industriji so marca zrasla za 8 odstotkov na letni ravni, po podatkih Destatis. BDP je v prvem četrtletju zrasel, a vlada je napovedano rast za leto 2026 prepolovila na 0,5 odstotka. Vodilni ekonomski inštituti, med njimi münchenski Ifo, DIW iz Berlina in IfW iz Kiela, so spomladi ugotovili, da energetski šok, ki ga je sprožila iranska kriza, zavira okrevanje, poroča Forbes Slovenija, ki povzema skupno poročilo inštitutov. Široka industrijska oživitev po njihovi oceni ni pričakovana pred letom 2027, ko se bodo pokazali učinki povečanih državnih investicij v obrambo in infrastrukturo.
Vlada je sicer sprejela industrijsko ceno elektrike in znižala davek na dobiček pravnih oseb. Brorhilker pri EY ocenjuje, da bodo ti ukrepi delovali z zamikom. Predsednica VDA pa meni, da zamik ni dovolj. Pogoji za proizvodnjo v Nemčiji se vidno slabšajo, je dejala, in naštela davke, ceno energije, stroške dela in birokracijo.
Nemčija ustvarja četrtino BDP evrskega območja. Ko njen industrijski motor šepa, učinke čutijo dobavitelji od Češke do Slovenije.
