Nemški podatkovni centri porabijo skoraj dvakratnik vse slovenske elektrike

Nemški podatkovni centri bodo letos porabili okoli 23 teravatnih ur električne energije, kaže študija združenja nemške digitalne industrije Bitkom, ki jo je pripravil inštitut Borderstep. To je toliko, kot v letu dni porabi 6,5 milijona gospodinjstev, in skoraj dvakrat toliko kot celotna letna poraba Slovenije, ki znaša okoli 13 teravatnih ur.

Poraba bo še naraščala. Do leta 2030 naj bi dosegla od 35 do 38 teravatnih ur, do leta 2035 pa od 56 do 70 teravatnih ur. Glavni razlog je razvoj umetne inteligence. Bitkom opozarja, da bi razvoj lahko zavrle previsoke cene elektrike, premajhne zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in dolgotrajni postopki za pridobivanje dovoljenj. Kilian Wagner iz Bitkoma pravi, da podjetja digitalne preobrazbe ne bodo ustavila, zato bodo centri v takem primeru nastajali v tujini, Nemčija pa bo postala bolj odvisna.

Slovenija svoj center za umetno inteligenco postavlja ob hidroelektrarni. Tovarna umetne inteligence SLAIF je začela delovati februarja, novi superračunalnik z zmogljivostjo okoli 100 petaflopsov, kar je približno šestnajstkrat več od obstoječe Vege, pa bo stal v novem podatkovnem centru Arnesa na Mariborskem otoku. Center bo elektriko dobival iz hidroelektrarne Dravskih elektrarn Maribor, odvečno toploto njegovega delovanja pa bo prek Energetike Maribor uporabljala mreža daljinskega ogrevanja.

V podatkovni center je vloženih okoli 18 milijonov evrov, celotna tovarna umetne inteligence pa je vredna okoli 150 milijonov evrov in jo sofinancira evropsko skupno podjetje EuroHPC. Novi superračunalnik bo nasledil Vego, ki deluje od aprila 2021 in ima 6,9 petaflopsa, delovati pa naj bi začel v začetku leta 2027. Slovenija je med dvanajstimi državami EU s svojo tovarno umetne inteligence. Za zdaj gre za en raziskovalni superračunalnik, ne za komercialne podatkovne centre, kakršne gradijo v Nemčiji, Franciji in ZDA. 

Imamo razmeroma poceni elektriko iz hidroelektrarn in jedrske elektrarne, kjer načrtujemo še drugi blok nuklearke v Krškem. Bo Slovenija to prednost izkoristila za privabljanje komercialnih podatkovnih centrov in ali bi omrežje večjo porabo preneslo? Direktor Elesa Aleksander Mervar že dlje opozarja na pritiske na omrežje in gibanje cen elektrike.

Vir: Bitkom in inštitut Borderstep

Študija je odgovorila tudi na pomisleke o porabi vode. Dve tretjini nemških podatkovnih centrov porabita največ desetinko litra vode na kilovatno uro, večja poraba pa nastaja pri hlajenju z izhlapevanjem, ki ga uporablja približno tretjina centrov.