Baterijska električna vozila so konec leta 2025 predstavljala 2,9 odstotka celotnega voznega parka osebnih avtomobilov v Evropski uniji, je objavil Eurostat. Slovenski delež je znašal dva odstotka, je objavil Statistični urad Republike Slovenije.
Novih baterijskih avtomobilov je bilo lani v Uniji registriranih 1,89 milijona, 29,7 odstotka več kot leta 2024. Njihov delež med vsemi novimi registracijami osebnih avtomobilov je znašal 17,3 odstotka. Skupno število baterijskih vozil na cestah Unije je doseglo 7,59 milijona in se v enem letu povečalo za 31,5 odstotka. V Uniji je registriranih več kot 260 milijonov osebnih avtomobilov.
Leta 2015 je bilo v Uniji prvič registriranih približno 47.000 baterijskih avtomobilov z 0,4-odstotnim deležem med novimi registracijami. Leta 2019 je delež znašal 1,9 odstotka, leta 2020 pa je bilo prvič registriranih več kot pol milijona novih baterijskih avtomobilov. Eurostat navaja, da je bilo baterijskih vozil lani okoli 151-krat več kot leta 2013 in približno sedemkrat več kot leta 2020.
Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA je največ novih baterijskih avtomobilov lani registrirala Nemčija, približno 545.000. Sledili sta Združeno kraljestvo s približno 473.000 in Francija z okoli 331.000 vozili. Turčija jih je registrirala 187.000, Norveška 173.000, Nizozemska 156.000 in Belgija 144.000. Danska s 126.000 in Španija s 105.000 sta presegli mejo sto tisoč, Italija pa je ostala pri približno 95.000 enotah.
Delež med novimi registracijami kaže hitrost prehoda. Norveška z več kot 95 odstotki izstopa. Sledita Danska s 67,8 odstotka in Islandija z 41,2 odstotka. Tretjino novih registracij so presegle še Malta s 37,6 odstotka, Finska s 37,2 odstotka, Švedska s 36,4 odstotka in Belgija s 34,1 odstotka. Med petimi največjimi evropskimi gospodarstvi je bilo prvo Združeno kraljestvo s 23,4 odstotka, sledili sta Francija z 19,6 odstotka in Nemčija z 19,1 odstotka. Španija je ostala pri 8,7 odstotka in Italija pri 6,1 odstotka, obe pod povprečjem Unije.
V Hrvaški, Črni gori, Srbiji ter Bosni in Hercegovini je delež baterijskih avtomobilov med novimi registracijami ostal pod dvema odstotkoma. Izjema med državami kandidatkami je Turčija s 16,7 odstotka.
Pri deležu baterijskih vozil v celotnem voznem parku nobena evropska država ne presega tretjine. Norveška vodi z 32 odstotki, s 17,9 odstotka pa ji sledi Danska. Luksemburg ima 8,7 odstotka, Švedska 8,6 odstotka in Nizozemska 7,2 odstotka. Med štirimi največjimi gospodarstvi Unije ima največji delež Nemčija s 4,1 odstotka, sledijo Francija s 3,9 odstotka, Španija z 1,1 odstotka in Italija z 0,9 odstotka. V 16 od 37 evropskih držav baterijski avtomobili sestavljajo manj kot odstotek voznega parka.
Po podatkih Statističnega urada je bilo v Sloveniji konec leta 2025 registriranih skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov, od tega 47 odstotkov dizelskih in 45 odstotkov bencinskih. Hibridni avtomobili so predstavljali šest odstotkov voznega parka, električni pa dva odstotka. Število električnih se je v enem letu povečalo za 45 odstotkov. Med novimi osebnimi avtomobili, prvič registriranimi lani, je bilo 11 odstotkov električnih in 31 odstotkov hibridnih. Po podatkih ACEA je Slovenija lani registrirala 6.419 novih baterijskih vozil, 103,9 odstotka več kot leto prej.
Raziskovalna organizacija International Council on Clean Transportation je 22. julija objavila, da so se registracije novih baterijskih vozil v Sloveniji junija medletno povečale za 206 odstotkov, njihov tržni delež pa je dosegel 26 odstotkov. Delež baterijskih vozil med novimi registracijami je v Evropi v prvem polletju znašal 22 odstotkov. Po podatkih ACEA je bilo v Uniji v prvi polovici leta registriranih več kot 1,22 milijona novih baterijskih avtomobilov, njihov tržni delež pa je znašal 20,7 odstotka.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je v objavi na spletni strani sporočilo, da je Slovenija med letoma 2024 in 2026 za subvencije za električna vozila namenila 43,9 milijona evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki se je iztekel maja. Za ukrep brezemisijskih vozil ter polnilne in oskrbovalne infrastrukture je letos v Podnebnem skladu na voljo 44,7 milijona evrov, za leto 2027 pa 16 milijonov evrov.
Osebni avtomobili, registrirani v Sloveniji, so bili konec leta 2025 stari povprečno 11,4 leta. Starih manj kot tri leta jih je bilo 11 odstotkov, 12 let ali več pa 45 odstotkov.
