Svet EU je danes uradno potrdil uredbo o krožnem gospodarstvu pri zasnovi vozil in ravnanju z izrabljenimi vozili, ki nadomešča direktivo o izrabljenih vozilih iz leta 2000 in direktivo o homologaciji iz leta 2005. Po novih pravilih bodo morala biti nova vozila zasnovana tako, da podpirajo ponovno uporabo, recikliranje in predelavo, hkrati pa uredba uvaja strožjo sledljivost vozil, ki izginejo iz sistema brez pravilne razgradnje, kar je problem, s katerim se Slovenija sooča v posebej velikem obsegu.
Po ocenah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije manj kot 15 odstotkov odsluženih vozil pri nas dejansko konča v pooblaščenem postopku razgradnje, čeprav je ta za zadnjega lastnika brezplačen. Več kot 50.000 vozil letno enostavno izgine iz evidenc, kar po oceni stroke predstavlja več kot 900 ton nevarnih odpadkov, ki niso ustrezno obdelani. Pri tem kar 80 odstotkov surovin iz izrabljenih vozil, ki bi sicer lahko ostale v evropskem gospodarstvu, konča na azijskih trgih.
Nova vozila bodo morala biti zasnovana tako, da pooblaščeni obrati lažje odstranijo dele in materiale za ponovno uporabo. Vsebnost recikliranje plastike v vozilih bo postopoma narasla na 15 odstotkov šest let po uveljavitvi uredbe, na 20 odstotkov po osmih letih in na 25 odstotkov po desetih letih, pri čemer mora vsaj petina te recikliranje plastike izvirati neposredno iz izrabljenih vozil. Uredba uvaja tudi digitalni potni list vozila, ki bo spremljal sestavo materialov skozi celoten življenjski cikel, ter razširjeno odgovornost proizvajalca, ki bo veljala čezmejno, ne glede na to, v kateri državi članici vozilo konča svojo pot.
Posebej pomembna za Slovenijo je prepoved izvoza vozil, ki niso več primerna za vožnjo, kar bo začelo veljati pet let po uveljavitvi uredbe. Cilj je preprečiti, da bi se izrabljena vozila pod krinko rabljenih vozil izvažala v tretje države, kjer povzročajo onesnaževanje, namesto da bi materiali ostali znotraj EU. Obseg uredbe se širi tudi na motorna kolesa, tovorna vozila in trikolesnike, ki jih prejšnja zakonodaja ni zajemala.
Slovenija je leta 2018 uvedla dajatev za odjavljena vozila, s katero je želela lastnike spodbuditi, da vozila pravilno oddajo v razgradnjo. Ukrep ni dosegel želenega učinka. Število izdanih dajatev iz leta v leto narašča, število pravilno zbranih izrabljenih vozil pa hkrati upada, kar kaže, da nacionalni ukrep sam po sebi ni zadostoval za rešitev problema. Nova evropska uredba s strožjo sledljivostjo in čezmejno odgovornostjo proizvajalcev problem naslavlja na ravni, kjer ga posamezna država članica težko reši sama.
Za slovenski avtoservisni in razgradni sektor uredba dolgoročno pomeni večje povpraševanje po formalnih storitvah razgradnje, saj bo sledljivost vozil postala strožja v vseh državah članicah, ne le pri nas. Za kupce novih vozil bo učinek viden šele čez vrsto let, ko bodo proizvajalci morali izkazovati delež recikliranih materialov v vsakem novem modelu prek digitalnega potnega lista.
Preberite več:
Uredba bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU, splošna uporaba pa je predvidena dve leti kasneje. Zahteve glede recikliranje plastike in digitalnega potnega lista imajo daljši, šestletni prehodni rok. Okoljske organizacije, med njimi Evropski okoljski urad, sicer opozarjajo, da je končni dogovor omilil prvotno ambicijo Komisije, ki je predlagala 25-odstotni cilj recikliranje plastike takoj, namesto postopnega uvajanja v desetih letih.
