Obrestne mere pred prvim dvigom po skoraj treh letih, obroki kreditov v Sloveniji lahko narastejo za 70 evrov

Trgi s 77-odstotno verjetnostjo napovedujejo, da bo Evropska centralna banka 12. junija zvišala ključno obrestno mero z 2 na 2,25 odstotka, kažejo podatki terminskih pogodb in platforme Polymarket. Za vsakega, ki v Sloveniji odplačuje stanovanjski kredit z variabilno obrestno mero, to pomeni konkretno podražitev: ob dveh dvigih do konca leta bi se mesečni obrok pri 150.000 evrov kredita povišal za približno 70 evrov.

Če ECB 12. junija res ukrepa, bo to prvi dvig od septembra 2023, ko je v 14 mesecih dvignila obrestne mere za 450 bazičnih točk. Še februarja letos je konsenz predvideval mirovanje vse leto. Iranski konflikt je v dveh mesecih ta pričakovanja obrnil.

Inflacija v evrskem območju je aprila dosegla 3 odstotke, s februarskih 1,9 odstotka. Cene energentov so na letni ravni skočile za 10,9 odstotka, največ od februarja 2023. Nafta Brent je v petek presegla 109 dolarjev za sod.

V Sloveniji je pritisk še močnejši. Inflacija je aprila dosegla 3,1 odstotka, stroški stanovanja in komunalnih storitev so se zvišali za 9,7 odstotka, stroški prevoza pa za 4,6 odstotka. Vlada je že uvedla začasne omejitve nakupa goriva in znižala trošarine.

Šestmesečni Euribor, na katerega je vezana večina slovenskih stanovanjskih kreditov, je 13. maja znašal 2,548 odstotka. Konec januarja je bil pri 2,15 odstotka. Enoletni Euribor, ki odraža pričakovanja trga za prihodnje leto, je zrasel na 2,86 odstotka.

Anketa Bloomberga med ekonomisti, opravljena od 4. do 7. maja, je premik potrdila: konsenz zdaj predvideva dva dviga po 25 bazičnih točk, v juniju in septembru, kar bi depozitno mero pripeljalo na 2,5 odstotka. V prejšnjem krogu ankete je večina pričakovala le en dvig.

BNP Paribas napoveduje, da se bo rast BDP evrskega območja letos upočasnila na 1 odstotek, inflacija pa zvišala na 3 odstotke. Njihov glavni ekonomist Luigi Speranza je za CNBC dejal, da je verjetnost sekundarnih učinkov zelo visoka. Ekonomisti BNP Paribas pričakujejo, da bodo podatki do junija upravičili dvig, razen če cene energentov znatno in trajno padejo, kar ni njihov osnovni scenarij.

BlackRock Investment Institute je v tedenskem komentarju iz maja zapisal, da trgi zdaj upoštevajo približno tri dvige obrestnih mer v Evropi, medtem ko v ZDA sprememb ne pričakujejo. Fed in ECB, ki sta se v zadnjih letih gibala vzporedno, se zdaj razhajata.

A konsenz ni brez razpok. Bloomberg je 14. maja poročal, da junijski dvig postaja manj gotov. Cene nafte se niso povzpele tako visoko, kot so se mnogi bali, širšega prelivanja v preostale cene za zdaj ni, gospodarstvo evrskega območja pa je v prvem četrtletju zraslo le za 0,1 odstotka.

Oliver Rakau, glavni ekonomist za Nemčijo pri Oxford Economics, je za CNBC pojasnil, da cene energentov niso dovolj nad predpostavkami iz napovedi ECB, medtem ko diplomatska prizadevanja med ZDA in Iranom ohranjajo pričakovanje kratkega konflikta.

Berenberg opozarja na nasprotno nevarnost. Njihovi ekonomisti so v analizi zapisali, da iranski konflikt “pretepava” evropska gospodarstva in da bosta evrsko območje in Velika Britanija verjetno prestala obdobje stagflacije, dokler Hormuz ostaja zaprt. Ob tem pozivajo ECB k zadržanosti: inflacijska tveganja so po njihovem ocenjevanju bistveno bolj umirjena kot leta 2022.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na aprilski tiskovni konferenci dejala, da je bila odločitev za mirovanje soglasna, a da so člani sveta razpravljali tudi o morebitnem dvigu. Dodala je, da se ECB “zagotovo oddaljuje” od bazičnega scenarija.

Član sveta ECB in guverner ciprske centralne banke Christodoulos Patsalides je šel korak dlje. Prejšnji teden je izjavil, da je dvig v juniju vse bolj verjeten, a ga je opredelil kot enkraten popravek, ne kot začetek novega cikla zaostrovanja.

Na drugi strani Atlantika je novi predsednik Feda Kevin Warsh 15. maja prevzel funkcijo z inflacijo pri 3,8 odstotka. Trg za letos ne pričakuje ne dviga ne znižanja. Warsh je pred potrditvijo v Senatu zagovarjal stališče, da bo umetna inteligenca dvignila produktivnost in znižala inflacijo. To je bilo pred iranskim konfliktom.

Naslednji mejnik je 11. junij, ko bo ECB objavila nove makroekonomske projekcije, prve od začetka iranske krize.