Prireja mesa v Sloveniji: v 15 letih za skoraj polovico več perutnine

Prehrambene navade Slovencev se spreminjajo. Prireja perutninskega mesa se je v zadnjih 15 letih povečala za 43 odstotkov na 87.000 ton leta 2025, prireja prašičjega mesa pa se je zmanjšala za tretjino na 26.800 ton. To kaže, da jemo Slovenci več piščančjega mesa in manj svinjine. Prireja govejega mesa je ostala relativno stabilna pri 43.000 tonah, v zadnjih 15 letih se je zmanjšala le za 4 odstotke. Slovenija je lani uvozila 42.000 govedi in 85.700 prašičev ter izvozila 57.500 govedi in 40.000 prašičev.

Prireja perutninskega mesa je po podatkih statističnega urada v zadnjih 15 letih narasla za 43 odstotkov. Leta 2025 je bila prireja 87.000 ton, kar je za skoraj 10 odstotkov več kot leto prej, ko je znašala okoli 79.300 ton. Perutnina je postala največja kategorija mesa v slovenski živinoreji.

Rast prireje perutninskega mesa odraža spremembo prehranjevalnih navad. Piščančje meso velja za bolj zdravo alternativo svinjini, je cenejše in hitreje pripravljeno. Reja perutnine je tudi učinkovitejša od reje prašičev ali govedi, saj perutnina potrebuje krajši čas za rejo in manj krme.

Prireja prašičjega mesa se je v zadnjih 15 letih zmanjšala za več kot tretjino. Leta 2025 je znašala 26.800 ton. V klavnicah je bil opravljen zakol približno 206.500 prašičev, na kmetijskih gospodarstvih pa 57.800 prašičev.

Padec prireje prašičjega mesa odraža tako padec porabe svinjine kot tudi nedonosnost prašičjereje. Slovenija uvaža okoli 85.700 prašičev letno, večinoma pujskov, kar predstavlja 32 odstotkov vseh zaklanih prašičev v Sloveniji. Slovenska prašičjereja postaja vedno manj konkurenčna zaradi nižjih cen v drugih državah EU in zahtevnejših okoljskih pogojev.

Prireja govejega mesa je leta 2025 ostala na enaki ravni kot leto prej in je znašala približno 43.000 ton. V zadnjih 15 letih se je prireja govejega mesa zmanjšala le za 4 odstotke, kar kaže na relativno stabilnost te kategorije.

Slovenija je leta 2025 uvozila nekaj več kot 42.000 govedi, večinoma telet, in izvozila okoli 57.500 govedi, večinoma za zakol. Slovenija uvaža mlade živali za rejo in izvaža odrasle živali. Goveje meso pa ostaja stabilna kategorija v slovenski prehrani.

Skupna prireja mesa zrasla za 7 odstotkov v 15 letih

Skupna količina domače prireje mesa v Sloveniji je bila leta 2025 približno 157.300 ton. V zadnjih 15 letih se je skupna prireja povečala za skoraj 7 odstotkov. Rast je bila dosežena izključno zaradi perutnine, medtem ko sta se prireja prašičjega in govejega mesa zmanjšali.

To kaže, da se struktura prireje mesa v Sloveniji spreminja. Perutnina postaja dominantna kategorija, medtem ko prašičjereja propada in govedoreja ostaja stabilna.

Na kmetijskih gospodarstvih je bilo leta 2025 namolzenega približno 615 milijonov litrov kravjega mleka, kar je za 4 odstotke več kot leto prej. To pomeni približno 295 litrov mleka na prebivalca Slovenije letno.

Kokoši nesnice so znesle približno 385 milijonov jajc, kar je 3 odstotke manj kot leto prej. Skoraj tri četrtine vseh konzumnih jajc je bilo znesenih na kmetijskih gospodarstvih z več kot 5.000 nesnicami. To kaže na koncentracijo proizvodnje v velike farme.

Pridelava medu je leta 2025 znašala 4.045 ton. To je največja letna pridelava, odkar se spremlja ta podatek. Po povprečni letini leta 2024 se je pridelava medu precej povečala. To pomeni približno 2 kilogram medu na prebivalca Slovenije.