Delež prehranskih izdelkov z navedenim slovenskim poreklom na policah slovenskih trgovin se razlikuje za več kot dvakrat, od 28 odstotkov pri Sparu do 13 odstotkov pri Eurospinu. Diskontni trgovci v primerjavi z ostalimi verigami ponujajo bistveno več izdelkov tujih proizvajalcev in trgovskih znamk, kaže analiza Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Analizo je novembra 2025 izvedel Episcenter v sodelovanju z Varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano. Popisali so 3.463 izdelkov v šestih trgovskih verigah (Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin).
Diskontni trio z daleč največ trgovskih znamk
Pri Hoferju in Lidlu 69 odstotkov popisanih izdelkov nosi trgovsko znamko, pri Eurospinu 49 odstotkov. Za primerjavo jih pri Tušu le 21 odstotkov, pri Mercatorju 30 odstotkov, pri Sparu 37 odstotkov.
Razlika je še bolj izrazita pri proizvajalcih. Pri Tušu ima 72 odstotkov izdelkov navedenega slovenskega proizvajalca, pri Mercatorju 62 odstotkov, pri Sparu 58 odstotkov. Pri diskontih pa ima Hofer 53 odstotkov, Lidl 45 odstotkov, Eurospin pa le 31 odstotkov.
Mleko slovensko, testenine tuje
Slovensko poreklo prevladuje pri mleku in mlečnih izdelkih ter pri sadju in zelenjavi. Pri mlečnih izdelkih ima najvišji delež Tuš (51 odstotkov), najnižjega Eurospin (6 odstotkov). Pri sadju in zelenjavi vodi Spar (54 odstotkov), najnižji delež ima Mercator (46 odstotkov).
Pri pekovskih izdelkih in mlevskih izdelkih (moka, testenine) se delež slovenskega porekla giblje med 0 in 13 odstotki. To pomeni, da so te kategorije skoraj v celoti uvožene ali brez označenega porekla.
Potrošniki čedalje bolj gledajo na ceno
Raziskava med 917 potrošniki kaže, da pri nakupu narašča pozornost na ceno. Pri mleku in mlečnih izdelkih je na ceno pozornih 31 odstotkov vprašanih (2023: 30 odstotkov), pri mesu in mesnih izdelkih 51 odstotek (2023: 51 odstotkov), pri sadju in zelenjavi pa že 67 odstotkov (2023: 69 odstotkov).
Potrošniki še vedno zaznavajo, da v trgovinah prevladujejo izdelki slovenskega porekla, a ta delež pada. Pri mleku meni, da prevladuje slovensko, 46 odstotkov vprašanih (2023: 50 odstotkov), pri mesu 50 odstotkov (2023: 66 odstotkov).
Tretjina slovenskih kupcev (ki živijo na zahodu) redno kupuje v Italiji
Čezmejni nakupi v Italiji so pogosta praksa. V zahodni Sloveniji 82 odstotkov anketirancev vsaj nekajkrat letno kupuje prehranske izdelke v Italiji, 31 odstotkov nekajkrat mesečno. Glavni razlog je cena – 68 odstotkov jih kot glavni motiv navaja nižje cene, 36 odstotkov večjo izbiro.
Med tistimi, ki živijo do 10 kilometrov od italijanske meje, je nakup v Italiji namerni ciljni nakup za 71 odstotkov kupcev.
Oznaka Izbrana kakovost le na vsakem desetem izdelku
Zaščitene oznake, vključno z Izbrano kakovostjo Slovenije, nosi le manjši del izdelkov. Najvišji delež ima Spar (12 odstotkov izdelkov z oznako Izbrana kakovost), najnižji Eurospin (1 odstotek).
Pri oznakah trgovcev o slovenskem poreklu (»slovensko«, »domače«, »iz Slovenije«) je situacija podobna – največ jih uporabljata Mercator in Spar, diskonti pa bistveno manj.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ob raziskavi poziva proizvajalce in trgovce k prostovoljnemu označevanju porekla tudi tam, kjer to ni zakonsko obvezno.
