Po devetih letih priprav sta Nemčija in Francija ustavili skupno gradnjo bojnega letala šeste generacije v okviru projekta FCAS, vrednega več kot 100 milijard evrov, ki naj bi od štiridesetih let tega stoletja predstavljal osrednji del nemško-francoske zračne obrambe. Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se ob robu zahodnobalkanskega vrha v Črni gori dogovorila, da se gradnja skupnega letala ne nadaljuje, ker po njuni skupni oceni koncerna Airbus in Dassault Aviation nista zmožna preseči večletnih sporov o vodilni vlogi, delitvi dela in tehnologiji.
Projekt Future Combat Air System sta julija 2017 zastavila Macron in tedanja nemška kanclerka Angela Merkel. Airbus je v njem zastopal Nemčijo, Dassault Francijo, španski Indra pa Španijo. Novo letalo naj bi v štiridesetih letih nadomestilo nemški in španski Eurofighter ter francoski Rafale, prvi preizkusni leti pa so bili sprva napovedani za leto 2028 ali 2029. Projekt je veljal za najdražji oborožitveni program v Evropi.
Dassault je zahteval prevladujoč delež in vodstvo nad razvojem letala, nemška stran pa je vztrajala, da se francoski koncern drži obstoječih dogovorov o enakopravni udeležbi podjetij. Državi sta se razlikovali tudi v vojaških zahtevah, saj morajo biti francoska letala sposobna vzleta z letalonosilk in nošenja jedrskega orožja, nemško vojaško letalstvo, ki jedrskega orožja nima, pa potrebuje hiter prestreznik.
Iz Elizejske palače so sporočili, da oba voditelja obžalujeta, da se industriji ni uspelo dogovoriti o nadaljevanju, Francija pa ostaja prepričana, da je nemško-francosko obrambno sodelovanje nujno za obe državi in za evropske partnerje. Po pisanju francoskih medijev so v Parizu presenečeni nad neusklajenim sporočanjem iz Berlina in menijo, da mora politični vrh industriji dati jasno smer.
Jedro FCAS, tako imenovani sistem sistemov, naj bi se kljub razpadu nadaljevalo kot evropska povezava letal, dronov in senzorjev v enotni bojni oblak. Obrambni ministrstvi obeh držav naj bi sredi julija na nemško-francoskem ministrskem svetu predstavili delovni načrt s posameznimi skupnimi oborožitvenimi projekti.
Le dan po razpadu so po poročanju Financial Timesa Airbus Defence and Space in sedem drugih podjetij napovedali zavezništvo za razvoj evropskega bojnega letala šeste generacije pod nemškim vodstvom. V skupini, ki naj bi nosila ime Team Gen 6, so poleg Airbusove obrambne veje še Autoflug, Diehl Defence, Hensoldt, Liebherr, MBDA, MTU Aero Engines in Rohde & Schwarz. Podjetja so svoje načrte predstavila v pismu kanclerju Merzu in obrambnemu ministru Borisu Pistoriusu, predstavitev zavezništva je predvidena ta teden na letalskem sejmu ILA v Berlinu. Kot mogoči partner se omenja Španija, ki je bila doslej udeležena pri FCAS.
Več predstavnikov panoge pobudo razume tudi kot sporočilo Franciji, saj želi Nemčija po letih spora o pristojnostih prevzeti večji nadzor nad razvojem prihodnjega bojnega letala.
Britanski program GCAP, znan tudi kot Tempest, povezuje Združeno kraljestvo, Italijo in Japonsko, njegov prvi demonstrator pa je napovedan za leto 2027. Lasten program razvija tudi Švedska, kjer Saab pripravlja nacionalno bojno letalo šeste generacije z letečim demonstratorjem, predvidenim za leto 2026. Del nemških obrambnih analitikov je še pred razpadom FCAS opozarjal, da priključitev k programu GCAP za Nemčijo ni nadomestna rešitev. Pri Eurofighterju, ki ga je razvijalo več partnerjev, so se interesi sodelujočih držav z napredkom vse bolj razhajali. Tudi pri GCAP stroški naraščajo, saj naj bi Italija v razvojni fazi namesto prvotno predvidenih šestih milijard plačala 18,6 milijarde evrov.
Nova platforma naj bi nastala šele v štiridesetih letih tega stoletja, do takrat pa v Nemčiji ni predvidene gradnje bojnih letal. Po sedanjih načrtih se proizvodnja Eurofightra v Nemčiji konča leta 2030.
