Razvojni zakon pred volivci: Kdo pridobi, koliko stane in kako glasovati?

Slovenci bomo 6. decembra na referendumu odločali o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel maja, ustavno sodišče pa je avgusta dovolilo referendum o njem. Vprašanje se bo glasilo, ali ste za to, da se zakon uveljavi. Glasujemo o celotnem zakonu naenkrat, čeprav ta posega v približno deset zakonov in v sisteme davkov, prispevkov, pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Prav zato se splača pogledati, kaj konkretno prinaša in kdo bi pri tem pridobil ali izgubil.

Najbolj neposredni so davčni ukrepi. Zakon trajno znižuje davek na dodano vrednost za osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov, za obdobje devetih mesecev pa omogoča tudi znižanje DDV na del energentov, kot so elektrika, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje. Hkrati prinaša ugodnejšo davčno obravnavo normirancev in malega gospodarstva ter nižjo obdavčitev najemnin, kar naj bi razbremenilo samozaposlene in najemodajalce.

Osrednji in najbolj sporni ukrep je tako imenovana socialna oziroma razvojna kapica. Ta najvišjo osnovo za plačilo socialnih prispevkov omeji pri 7.500 evrih bruto mesečno, kar pomeni, da najbolje plačani nad tem pragom prispevkov ne plačujejo več. Za delodajalce in visoko plačane kadre gre za razbremenitev, kritiki pa opozarjajo, da ukrep najbolj koristi najpremožnejšim, nekaterim po njihovih ocenah tudi za več deset tisoč evrov letno.

Zakon posega tudi v socialne sisteme. Zaposlenim upokojencem omogoča, da hkrati prejemajo polno plačo in polno pokojnino, ukinja dodatni prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter na področju zdravstva med drugim odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih. Prav ti posegi v pokojninski, zdravstveni in oskrbovalni sistem so razlog, da zakon presega zgolj davčno vsebino.

Vir: besedilo zakona in javne objave, Fiskalni svet in Ministrstvo za finance.

Ključno vprašanje je cena. Fiskalni svet je ocenil, da bi zakon brez nadomestnih ukrepov javnofinančni primanjkljaj strukturno povečal za okoli 900 milijonov evrov letno, ministrstvo za finance pa je govorilo celo o milijardi evrov oziroma 1,4 odstotka BDP. Samo znižanje DDV na živila naj bi državo stalo okoli 100 milijonov evrov. Ob trenutnih politikah bi primanjkljaj države do leta 2028 lahko dosegel okoli 3,5 odstotka BDP, kar je jedro fiskalnega pomisleka.

Zagovorniki zakona, med njimi predlagatelji iz vrst NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce ter Gospodarska zbornica Slovenije, trdijo, da gre za premik od dodatnega obremenjevanja k razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Socialno kapico označujejo za preizkušen ukrep, ki je prisoten v dveh tretjinah držav srednje in vzhodne Evrope, nižji DDV in cenejše energente pa za pomoč gospodinjstvom, mladim in družinam.

Nasprotniki, med njimi vlada v odhajanju, sindikati in več nevladnih organizacij, zakon imenujejo zakon za razkroj in ne za razvoj. Opozarjajo, da je bil sprejet brez socialnega dialoga, da socialna kapica in nižja obdavčitev najemnin koristita predvsem premožnim, da znižanje DDV na živila brez varovalk ali omejitve marž ne bo doseglo potrošnikov, o čemer je dvomil celo nekdanji finančni minister, ter da zakon ogroža financiranje dolgotrajne oskrbe in solidarnostnih sistemov. Opozarjajo tudi na tveganje za sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Poleg vsebine zakona je pred 6. decembrom pomembno tudi, kako in kje oddati glas. Volišča bodo v nedeljo odprta med 7. in 19. uro, volivci v Sloveniji pa glasujejo na svojem rednem volišču z veljavnim osebnim dokumentom. Posebna pravila veljajo za Slovence v tujini, ki morajo za sodelovanje ukrepati že novembra. Izseljenci s stalnim prebivališčem v tujini lahko glasujejo na veleposlaništvu ali konzulatu, kjer je vzpostavljeno volišče, po pošti iz tujine ali na posebnem volišču OMNIA v Sloveniji. 

Vir: Državna volilna komisija

Kdor želi glasovati po pošti, mora Državno volilno komisijo o tem obvestiti najpozneje do petka, 20. novembra, kdor se odloči za volišče OMNIA, pa do srede, 2. decembra, vlogo pa je mogoče oddati prek portala eUprava. Enak rok, 20. november, velja za zdomce, torej volivce s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini in bi radi glasovali na predstavništvu ali po pošti. Predčasnega glasovanja v tujini ni, na predstavništvih se glasuje le v nedeljo. Volišča bodo med drugim na Dunaju, v Celovcu, Trstu, Münchnu, Bruslju, Beogradu, Zagrebu, Londonu, Washingtonu in Clevelandu ter na skupno okoli tridesetih predstavništvih.

Z glasovanjem 6. decembra se bo odločilo, ali celoten sveženj začne veljati ali ne. Na eni strani tehtnice so konkretne davčne in prispevne razbremenitve, na drugi pa cena za proračun in posegi v sisteme socialne varnosti, med katerima bo moral vsak sam presoditi, kaj mu je pomembnejše.