Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi dosegel 2,9 odstotka BDP. Premier Janez Janša ob tem opozarja na obveznosti, ki po njegovih besedah v prvotnem proračunu niso bile ustrezno načrtovane.
Predsednik vlade Janez Janša je ob predstavitvi predloga rebalansa državnega proračuna poudaril, da je njegov namen zagotoviti nemoteno delovanje države, javnih storitev in ključnih investicij ter pospešiti črpanje evropskih sredstev. Predlog rebalansa je vlada potrdila septembra. Po podatkih ministrstva za finance so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa pri 18,8 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Med pomembnejšimi spremembami so dodatna sredstva za javne storitve. Za izobraževanje in šport je predvidenih 205,8 milijona evrov več, za socialno varnost 200,5 milijona evrov, za zdravstveno varstvo pa 70,7 milijona evrov dodatnih sredstev.
V zdravstvu naj bi bila sredstva med drugim namenjena skrajševanju čakalnih vrst ter pripravništvom in specializacijam. Vlada je hkrati v državni zbor poslala predlog zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni.
Rebalans krepi tudi investicije. Za investicijske odhodke in investicijske transfere je skupaj načrtovanih približno 2,37 milijarde evrov. Za obresti je predvidenih 899,3 milijona evrov, sredstva za obrambo pa se povečujejo tako, da bodo dosegla 2,03 odstotka BDP. Ministrstvo za finance je že ob potrditvi predloga rebalansa navedlo, da se obrambni izdatki povečujejo za 296 milijonov evrov.
Več za evropske projekte
Pomemben del rebalansa je povezan tudi z evropskimi sredstvi. Sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost se glede na sprejeti proračun povečujejo, saj je treba projekte, katerih črpanje je časovno omejeno, izvesti že letos. Ministrstvo za finance je septembra navedlo povečanje za 320 milijonov evrov.
Janša je ob predstavitvi poudaril tudi potrebo po hitrejši gradnji javnih stanovanj, pri čemer je izpostavil hitrejše pridobivanje dovoljenj, aktivacijo praznih stanovanj in zemljišč ter jamstvene in subvencionirane kredite za prvo stanovanje mladih in mladih družin.
Premier je ob predstavitvi rebalansa izpostavil tudi zimski regres, dvig minimalne plače in druge zakonske obveznosti, za katere po njegovih besedah sredstva v prvotnem proračunu niso bila ustrezno načrtovana. Ministrstvo za finance je med razlogi za rebalans prav tako navedlo dodatne obveznosti, povezane z zimskim regresom, minimalno plačo in uskladitvijo plač javnih uslužbencev v tujini.
“Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko se televizijske kamere ugasnejo. Račun vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec,” je dejal Janša.
Vlada želi z rebalansom po njegovih besedah poleg pokrivanja letošnjih obveznosti ustvariti tudi pogoje za prihodnje davčne razbremenitve in večjo konkurenčnost gospodarstva. Med načrtovanimi ukrepi je izpostavil tudi spremembe za normirane samostojne podjetnike, razbremenitve pri prispevku za dolgotrajno oskrbo in nižji DDV za osnovna živila.
