Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 106,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 22 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se ob višjih cenah energentov zvišali za 18 odstotkov na 5,3 milijarde evrov, prodaja goriv pa se je povečala za dva odstotka. Za nižji dobiček družba krivi regulacijo cen goriv v Sloveniji in na Hrvaškem ter napoveduje možnost omejevanja točenja in zapiranja nerentabilnih prodajnih mest.
Petrol je od januarja do septembra prodal 3,08 milijona ton goriv in derivatov. Na slovenskem trgu je bila prodaja višja za šest odstotkov, na trgih jugovzhodne Evrope za devet odstotkov, na trgih EU in drugih pa nižja za 15 odstotkov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 224,7 milijona evrov, osem odstotkov manj kot lani, poslovni izid iz poslovanja pa 144,4 milijona evrov, 16 odstotkov manj. Stroški iz poslovanja so se zvišali za tri odstotke na 405,3 milijona evrov.
Predsednik uprave Sašo Berger je ob objavi dejal, da rezultati kažejo “izrazito nesorazmerje med rastjo prodaje in dobičkonosnostjo” ter da negativnih vplivov z ukrepi za večjo učinkovitost ni bilo mogoče v celoti nadomestiti.
Marčevska izguba
Največji udarec po navedbah Petrola izvira iz marca, ko so se zaradi zaostritev na Bližnjem vzhodu nabavne cene goriv skokovito zvišale, regulirane maloprodajne cene v Sloveniji pa jim niso sledile. Zaradi cenovne razlike s sosednjimi državami je bila marčevska prodaja goriv v Sloveniji za 39 odstotkov višja kot leto prej, del teh količin pa je Petrol nabavljal po višjih cenah na promptnih trgih. Samo marca je na prodaji goriv in derivatov na slovenskem trgu ustvaril 27,5 milijona evrov negativnega poslovnega izida.
Petrol navaja, da nima vpliva na nabavne cene na mednarodnih trgih in da mu regulatorni model ob nihanjih ne omogoča dovolj hitrega prilagajanja maloprodajnih cen. Regulirane marže v Sloveniji so po njegovih navedbah med najnižjimi v EU. Skrajšanje obračunskega obdobja za določanje reguliranih cen s 14 na 7 dni in zvišanje najvišjih dovoljenih marž po oceni družbe temeljnih pomanjkljivosti nista odpravila. Poslovanje je dodatno obremenila zaostrena regulacija cen na Hrvaškem, zaradi katere je bil EBITDA v tretjem četrtletju za 6,5 milijona evrov nižji kot lani.
| Skupina Petrol, januar–september 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | 1–9/2026 | Medletno |
| Prihodki iz pogodb s kupci | 5,3 mrd EUR | +18 % |
| EBITDA | 224,7 mio EUR | −8 % |
| Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) | 144,4 mio EUR | −16 % |
| Čisti dobiček | 106,4 mio EUR | −22 % |
| Prodaja goriv in derivatov | 3,08 mio ton | +2 % |
| Neto naložbe | 83,6 mio EUR | +39 % |
| Izguba marca (slovenski trg) | −27,5 mio EUR | (EBIT) |
Vir: Petrol d.d.
Protokol in tožbe
Predsednica nadzornega sveta Vesna Južna je povedala, da je družba sprejela protokol z ukrepi za primer nerentabilnega poslovanja prodajnih mest. “Država z neustrezno regulacijo cen goriv Petrol postavlja v položaj, ko lahko večja prodaja pomeni tudi večjo izgubo,” je dejala in dodala, da protokol vključuje omejitve točenja goriv ali zapiranje posameznih nerentabilnih prodajnih mest, če se pogoji poslovanja ne spremenijo. Protokol bo predstavljen na naslednji skupščini delničarjev.
Petrol vzporedno vodi odškodninske postopke. Proti Republiki Sloveniji je vložil tožbi v višini 106,9 in 70,3 milijona evrov, družba Petrol v Zagrebu pa proti Hrvaški tožbo za 60 milijonov evrov.
Skupina je v devetih mesecih neto investirala 83,6 milijona evrov, 39 odstotkov več kot lani, od tega 42,4 odstotka v energetsko tranzicijo in digitalizacijo. Na Hrvaškem je v Poreču odprla 600. prodajno mesto, konec septembra je upravljala 808 polnilnic oziroma 1.390 polnilnih mest. Bilančna vsota je znašala 2,6 milijarde evrov, kapital 1.079,1 milijona evrov, neto dolg pa 522,2 milijona evrov. Bonitetna agencija S&P je marca potrdila oceno BBB- in obete zvišala s stabilnih na pozitivne.
Preberite več:
Boljše rezultate kot lani je Petrol dosegel pri trgovanju z električno energijo, energetskih rešitvah, mobilnosti in prodaji trgovskega blaga, slabše pa pri proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov. Za celotno leto 2026 napoveduje, da bo EBITDA približno 15 odstotkov nižji od načrtovanega.













