Začetek kurilne sezone znova odpira vprašanje kakovosti zraka. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko največ naredimo s pravilnim kurjenjem, uporabo suhega lesa in zamenjavo starih kurilnih naprav.
Mala kurišča so pomemben vir onesnaženja zraka v Sloveniji, še posebej v zimskih mesecih. Po podatkih ARSO so leta 2024 prispevala kar 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Pri tem ima pomembno vlogo predvsem kurjenje lesa v starejših in manj učinkovitih napravah.
Strokovnjaki ob začetku kurilne sezone zato svetujejo uporabo suhega lesa, redno vzdrževanje kurilne naprave in dimnika ter pravilno uporabo peči. Les naj bo zračno sušen vsaj eno leto, v kurilnih napravah pa nikakor ne smemo kuriti odpadkov. Pravilno kurjenje zmanjšuje emisije škodljivih delcev in drugih snovi, hkrati pa pomeni manjšo porabo goriva in večjo požarno varnost.
Država želi k zmanjšanju emisij prispevati tudi s finančnimi spodbudami. Eko sklad je med septembrom 2025 in septembrom 2026 izplačal več kot 26 milijonov evrov za skoraj 6.000 spodbud za zamenjavo kurilnih naprav s toplotnimi črpalkami in ustreznimi napravami na lesno biomaso.
Pri zamenjavi stare naprave so spodbude višje kot pri prvi vgradnji. Za kotel na lesno biomaso je mogoče dobiti do 50 odstotkov priznanih stroškov oziroma največ 5.000 evrov, za toplotno črpalko zrak/voda do 4.500 evrov, za toplotno črpalko voda/voda oziroma zemlja/voda pa do 8.000 evrov.
Sporočilo pred kurilno sezono je, da je treba kuriti z ustreznim in suhim gorivom, naprave redno vzdrževati, pri starih in neučinkovitih pečeh pa razmisliti o zamenjavi. S tem je mogoče zmanjšati onesnaženje zraka, porabo goriva in tudi tveganje za požare.













