Evropska komisija tudi po drugem pismu šestih držav članic ostaja pri stališču iz aprila, da obdavčitev izrednih dobičkov energetskih družb sodi v pristojnost nacionalnih vlad.
Obdavčitev izrednih dobičkov je v pristojnosti držav članic, ki lahko ukrepajo na podlagi nacionalne zakonodaje, je 24. avgusta izjavila tiskovna predstavnica Evropske komisije, poroča italijanska agencija LaPresse. Predstavnica je dodala, da morajo biti taki ukrepi skladni z evropskim pravom in da lahko države članice uporabijo svoja davčna pooblastila, kot določa aprilsko sporočilo AccelerateEU.
Sporočilo pod oznako COM/2026/370 navaja, da lahko države članice same sprejmejo ukrepe za obdavčitev izrednih dobičkov zaradi socialne pravičnosti, Komisija pa bo njihove odločitve spoštovala in jih naknadno ocenila. Dokument evropskega okvira za tak davek ne predlaga.
Finančni ministri Nemčije, Italije, Avstrije, Poljske in Portugalske ter španski gospodarski minister so 22. avgusta pozvali irskega finančnega ministra Simona Harrisa, naj davek uvrsti na dnevni red neformalnega srečanja finančnih ministrov 18. in 19. septembra v Dublinu. Pismo navaja, da profitabilnost naftnih družb in marže na rafiniranih proizvodih presegajo rast cen surove nafte, poroča agencija AFP, ki je dokument pridobila. Aprila so ministri iz istih držav brez Poljske podoben poziv naslovili na evropskega komisarja Wopkeja Hoekstro.
Slovenija ni med podpisnicami nobenega od obeh pisem. Uredba Sveta (EU) 2022/1854 je najnižjo stopnjo solidarnostnega prispevka določila pri 33 odstotkih, slovenski Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije pa pri 80 odstotkih.
Preberite več:
Nemško združenje za goriva in energijo je aprila v pisni izjavi za agencijo Reuters ocenilo, da je vtis o neupravičenem bogatenju družb napačen.
Sporočilo AccelerateEU nima zakonodajne moči. Srečanje finančnih ministrov v Dublinu je neformalno, Svet Evropske unije pa na takih srečanjih ne sprejema formalnih odločitev.
