Slovenci potujejo več in dlje, a vsak četrti zaradi denarja ne more na dopust

Na vsaj eno turistično potovanje se je v prvih treh mesecih leta 2026 odpravila tretjina prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. Šlo je za 595.000 ljudi, tri odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Domači turisti so skupno opravili 1,5 milijona potovanj, pri čemer je naraslo tako število zasebnih kot poslovnih potovanj.

Zasebnih potovanj je bilo približno 1,3 milijona, kar je 13 odstotkov več kot v prvem četrtletju lani. Skoraj polovico, natančneje 47 odstotkov, so prebivalci opravili znotraj Slovenije, preostalo v tujini. Med tujimi cilji je daleč najpogostejša ostala Hrvaška, s 27 odstotki vseh zasebnih potovanj v tujino, sledile so Italija s 15 odstotki ter Avstrija in Bosna in Hercegovina, vsaka s 13 odstotki. Geografska bližina in cena ostajata torej glavni dejavnik izbire destinacije, saj so vse štiri najpogostejše izbire sosednje ali skoraj sosednje države.

Na teh potovanjih je bilo opravljenih 4,7 milijona prenočitev, 12 odstotkov več kot v istem četrtletju lani. Povprečno zasebno potovanje znotraj Slovenije je trajalo 2,6 noči, v tujini pa 4,4 noči, kar pomeni, da so potovanja v tujino skoraj dvakrat daljša od domačih izletov. Povprečni dnevni izdatek na osebo je znašal 111 evrov, doma občutno manj, 68 evrov, v tujini pa 134 evrov. Razlika v ceni je tudi razlog, da Slovenci doma raje prenočujejo pri sorodnikih ali prijateljih, kar je veljalo za 39 odstotkov domačih prenočitev, ali v lastnem počitniškem bivališču oziroma vikendu, 22 odstotkov. V tujini je razmerje obratno, tam prevladujejo hoteli in podobni nastanitveni obrati, s 31 odstotka, sledijo zasebne sobe in apartmaji, s 28 odstotka.

Poslovnih potovanj je bilo 179.000, kar je deset odstotkov več kot v istem četrtletju lani, pri čemer je bilo 58 odstotkov teh potovanj opravljenih v tujini. Povprečni dnevni izdatek na poslovnem potovanju je znašal 152 evrov na osebo, torej precej več kot na zasebnem potovanju, kar je pričakovano, saj poslovna potovanja pogosteje vključujejo dražje nastanitve in prevoz, ki ga plača delodajalec.

Dve tretjini prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, se v prvem četrtletju niso udeležile nobenega turističnega potovanja. Med tistimi, ki zasebno niso potovali, je 28 odstotkov kot najpomembnejši razlog navedlo finančne omejitve, kar je največji posamezni razlog za neudeležbo. Četrtina jih ni potovala zaradi pomanjkanja prostega časa, 17 odstotkov zaradi zdravstvenih razlogov, 13 odstotkov pa ni čutilo potrebe po potovanju.

Rast povprečne porabe na potovanje in hkrati visok delež ljudi, ki ne potujejo prav zaradi denarja, kažeta, da se potovalni trg v Sloveniji deli med tiste, ki potujejo več in dražje, ter precejšen del prebivalstva, ki se potovanjem odreka iz finančnih razlogov.

Po starostnih skupinah so največji delež potujočih predstavljali ljudje med 25 in 44 letom starosti, 38 odstotkov, sledila je skupina od 45 do 64 let s 36 odstotki in najmlajša skupina od 15 do 24 let s 14 odstotki. Najmanjšo udeležbo so znova zabeležili pri osebah, starih 65 let ali več, le 11 odstotkov, kar je skladno z dolgoletnim vzorcem, da starejši generacije potujejo manj pogosto kot delovno aktivno prebivalstvo.