Rast cen industrijskih proizvodov znova poganjajo energenti, ki so se v enem letu podražili za 7,4 odstotka. Oskrba z električno energijo pa se dvignila za kar 8,4 odstotka. Cene za domači trg pri tem rastejo hitreje kot izvozne.
Po podatkih statističnega urada so bili industrijski proizvodi oktobra v povprečju za 0,4 odstotka dražji kot septembra. Na mesečni ravni so se najbolj podražili energenti (za 2,5 odstotka), sledili so proizvodi za široko porabo in surovine (po 0,3 odstotka) ter proizvodi za investicije (za 0,1 odstotka). Med dejavnostmi je bila mesečna rast najizrazitejša v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 3,5 odstotka), proizvodnji papirja (za 2,8 odstotka) in oskrbi z električno energijo (za 2,7 odstotka).
V medletni primerjavi so se cene zvišale za 4,2 odstotka. Poleg energentov so najbolj zrasle cene surovin (za 6,1 odstotka), sledili so proizvodi za investicije (za 3,4 odstotka) in proizvodi za široko porabo (za en odstotek). Po dejavnostih so najbolj poskočile cene v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 14,2 odstotka) in v proizvodnji kovin (za 13,8 odstotka).
| Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, oktober 2026 | ||
|---|---|---|
| Skupina | Mesečno (okt/sep) | Medletno (okt/okt) |
| Energenti | +2,5 % | +7,4 % |
| Surovine | +0,3 % | +6,1 % |
| Proizvodi za investicije | +0,1 % | +3,4 % |
| Proizvodi za široko porabo | +0,3 % | +1,0 % |
| Domači trg | +0,2 % | +4,7 % |
| Tuji trg | +0,6 % | +3,7 % |
| Skupaj | +0,4 % | +4,2 % |
Vir: SURS
Doma dražje kot za izvoz
Cene proizvodov za prodajo na domačem trgu so bile medletno višje za 4,7 odstotka, cene za prodajo na tujih trgih pa za 3,7 odstotka. Znotraj izvoza so se cene na trgih evrskega območja zvišale za 4,2 odstotka, na trgih zunaj njega pa za 2,6 odstotka.
Slovenski proizvajalci hitreje dvigujejo cene doma kot na tujih trgih, kjer je konkurenca močnejša. Najšibkejša pa je rast na trgih zunaj evrskega območja.
Preberite več:
Cene pri proizvajalcih so eden od napovednikov gibanja cen, ki jih pozneje čutijo potrošniki. Ne rastejo pa vse cene. Najbolj so se medletno znižale cene v oskrbi z vodo (za štiri odstotke), nekoliko nižje pa so bile tudi cene farmacevtskih surovin in preparatov (za 1,4 odstotka) ter živil (za 0,4 odstotka). Padec cen živil pri proizvajalcih je za potrošnike dober signal, saj znižuje stroške za maloprodajne cene hrane.













