Ženske v Sloveniji lahko po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pričakujejo, da bodo 16 let življenja preživele z omejitvami pri običajnih dejavnostih, finančni sistemi pa po ugotovitvah novega poročila skupine UniCredit še vedno temeljijo na predpostavki linearne kariere, stabilnega gospodinjstva in enkratnega prehoda v pokoj. Deklica, rojena leta 2023, lahko pričakuje 84,9 leta življenja, od tega 68,8 leta brez večjih omejitev.
Poročilo Prihodnost osebnih financ (The Future of Personal Finance) je skupina UniCredit pripravila v sodelovanju z britanskim National Innovation Centre for Ageing, UniCredit Banka Slovenija pa ga je predstavila v ponedeljek. Avtorji ocenjujejo, da daljše življenje pomeni daljšo izpostavljenost prekinitvam dohodka, zdravstvenim pretresom, obveznostim oskrbe in naraščajočim stroškom, ključne finančne odločitve pa so zato pogostejše in med seboj tesneje povezane. Poročilo po navedbah avtorjev združuje podatke tretjih virov, študije primerov in kvalitativno vključevanje skupnosti.
Pri moških se je pričakovano trajanje življenja med letoma 2022 in 2023 po zdravstvenih statističnih letopisih NIJZ podaljšalo s 78,6 na 79,1 leta, pričakovano število zdravih let življenja pa se je zmanjšalo s 65 na 64,6 leta. Pri ženskah sta se podaljšala oba kazalnika, razlika med njima pa se je povečala s 15,6 na 16,1 leta.
Po raziskovanju Življenjski pogoji, ki ga izvaja Statistični urad RS (SURS), je bila stopnja tveganja revščine leta 2024 med prebivalci, starejšimi od 64 let, 22,5-odstotna, med ženskami te starosti 25,8-odstotna, med ženskami, starimi 75 let ali več, pa 29,7-odstotna. Za celotno prebivalstvo je istega leta znašala 13,2 odstotka. Avtorji poročila opozarjajo, da se oskrbovalci, med katerimi je nesorazmerno veliko žensk, lahko soočajo z nižjimi zaslužki, manjšimi pokojninskimi prispevki in slabšo finančno varnostjo v starosti.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2025 v EU tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 92,7 milijona ljudi oziroma 20,9 odstotka prebivalstva. Slovenija je imela s 15,5 odstotka tretji najnižji delež, za Češko z 11,5 odstotka in Poljsko s 15 odstotki. Delež 16,2 odstotka, ki ga UniCredit v sporočilu za javnost navaja za EU, ustreza ožji stopnji tveganja revščine za leto 2024. Širši kazalnik tveganja revščine ali socialne izključenosti, na katerega se sporočilo sklicuje, je istega leta po podatkih Eurostata znašal 21 odstotkov.
„Ta raziskava kaže, zakaj morajo osebne finance danes delovati kot življenjska infrastruktura,“ je v sporočilu za javnost navedel Nic Palmarini, direktor National Innovation Centre for Ageing. Poročilo je nastalo za banko, ki v nekaterih državah trži zavarovanja in svetovanje za dolgoročno načrtovanje, njegova priporočila pa so namenjena prav bankam, zavarovalnicam in delodajalcem.
V raziskovanju za leto 2025 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji zvišala na 14,3 odstotka, pod pragom tveganja revščine pa je živelo približno 298.000 oseb oziroma 22.000 več kot leto prej. Prag je relativen, določen pri 60 odstotkih mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka, in je za enočlansko gospodinjstvo znašal 1.021 evrov na mesec, za 40 evrov več kot v raziskovanju za leto 2024. Če bi prag ostal na prejšnji ravni, bi se stopnja tveganja revščine po izračunu SURS znižala za 0,1 odstotne točke.
