Slovenija bo letos za temeljne obrambne potrebe namenila 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda in kot edina članica Nata ostala pod dogovorjenim dvoodstotnim pragom, kaže poročilo zavezništva, objavljeno tik pred vrhom voditeljev v Ankari. Po Natovih ocenah bodo izdatki za temeljne obrambne potrebe dosegli nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. Lani sta pod pragom ostali tudi Albanija in Češka, ki naj bi izdatke letos zvišali nad dva odstotka.
„Ogrožena ni zgolj kredibilnost slovenske države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost,” je ob objavi poročila na omrežju X zapisal premier Janez Janša, ki se vrha udeležuje prvič po vrnitvi na položaj. Vprašal je še, ali kdo verjame, da je Slovenija pametnejša od vseh ostalih 31 članic.
V opombi k poročilu je zavezništvo zapisalo, da so pri Sloveniji navedene dejanske številke ob prevzemu položaja nove vlade v začetku junija. Slovenija bo po vrhu v Ankari pripravila nacionalni načrt, po katerem bo dva odstotka za temeljne obrambne potrebe presegla še letos, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP. Na lanskem vrhu v Haagu so se članice zavezale, da bodo do leta 2035 za obrambo in varnost namenile pet odstotkov BDP, od tega 3,5 odstotka za temeljne obrambne potrebe in 1,5 odstotka za širše varnostne naložbe.
Prejšnja vlada Roberta Goloba je zatrjevala, da je Slovenija lani dosegla dvoodstotni cilj z 2,04 odstotka oziroma 1,438 milijarde evrov obrambnih izdatkov. Nato je iz tega zneska izločil približno 330 milijonov evrov za infrastrukturne projekte na železnicah in cestah, delež pa se je znižal na 1,6 odstotka. Na prenizko porabo je generalni sekretar Nata Mark Rutte tedanjega premierja opozoril maja v pismu, oceno pod dvema odstotkoma pa javno ponovil junija pred zasedanjem obrambnih ministrov v Bruslju.
Obrambni minister Valentin Hajdinjak je napovedal, da namerava vlada obrambne izdatke na dva odstotka BDP dvigniti že do konca leta, za kar bo po njegovi oceni potrebnih okoli 300 milijonov evrov dodatnih sredstev. Ta sredstva bo treba najti v javnih financah, kjer je primanjkljaj sektorja država lani dosegel 2,5 odstotka BDP, javni dolg pa 65,7 odstotka. Obrambni izdatki so za zdaj izvzeti iz izračuna skladnosti s fiskalnimi pravili prek odstopne klavzule, ki poteče leta 2028. Po podatkih obrambnega ministrstva so temeljni obrambni izdatki v letu 2025 znašali 1,107 milijarde evrov oziroma 1,57 odstotka BDP, širši varnostni okvir pa dodatnih 892,34 milijona evrov.
