Slovenski storitveni sektor ostaja med uspešnejšimi v Evropski uniji. Po zadnjih podatkih Eurostata se je obseg storitvene dejavnosti aprila v primerjavi z enakim mesecem lani povečal za 5,6 odstotka, kar je več kot trikrat hitreje od povprečja evroobmočja in občutno nad rastjo v večini sosednjih držav.
Na ravni evroobmočja je bila medletna rast storitev 1,8-odstotna, enaka tudi na ravni celotne EU. Slovenija je s 5,6-odstotno rastjo presegla tako Italijo (2,0 odstotka), Avstrijo (0,3 odstotka) kot Nemčijo (0,6 odstotka). Hitrejšo rast od Slovenije so med večjimi državami beležile le Poljska (6,0 odstotka), Estonija (6,4 odstotka) in Bolgarija (9,3 odstotka).
Med slovenskimi sosedami je bila aprila najbližje Hrvaška, kjer se je obseg storitev na letni ravni povečal za 3,6 odstotka. Italija je dosegla dvoodstotno rast, Avstrija pa le 0,3-odstotno. Slovenski storitveni sektor trenutno raste precej hitreje od gospodarstev, s katerimi je država povezana.
Na mesečni ravni je bila slika nekoliko drugačna. Slovenija je aprila glede na marec zabeležila 0,6-odstotni padec, medtem ko je evroobmočje v povprečju zraslo za 0,7 odstotka. Tudi Avstrija (+0,8 odstotka), Nemčija (+1,1 odstotka) in Italija (+0,8 odstotka) so imele boljši mesečni rezultat.
| RAST STORITVENEGA SEKTORJA V APRILU 2026 (MEDLETNO) | |
|---|---|
| Država / območje | Rast |
| Bolgarija | +9,3 % |
| Estonija | +6,4 % |
| Poljska | +6,0 % |
| Slovenija | +5,6 % |
| Hrvaška | +3,6 % |
| Italija | +2,0 % |
| Evroobmočje | +1,8 % |
| Nemčija | +0,6 % |
| Avstrija | +0,3 % |
Vir: Eurostat, indeks proizvodnje storitev, april 2026.
Podatki kažejo, da storitveni sektor še naprej najhitreje raste v vzhodni in srednji Evropi. Poleg Bolgarije in Estonije visoko rast beležita tudi Poljska in Latvija, medtem ko imajo nekatere zahodnoevropske države precej več težav. Romunija je aprila zabeležila 5,8-odstotni padec, Danska pa 5,3-odstotnega.
Na ravni evroobmočja so največ prispevale dejavnosti informacijske in komunikacijske tehnologije, kjer je bila medletna rast 5,9-odstotna, ter promet in skladiščenje s 3,7-odstotno rastjo. Na drugi strani sta se skrčila gostinstvo in nastanitvene dejavnosti (-2,0 odstotka) ter nepremičninske dejavnosti (-0,5 odstotka).
