Slovenski BDP zrasel za 3 odstotke: gonilo je domača potrošnja, zaposlenost po štirih četrtletjih spet raste

Slovenska gospodarska rast se je v prvem četrtletju 2026 okrepila na 3 odstotke, kar je najvišja stopnja rasti po drugem četrtletju 2024. Bruto domači proizvod je v primerjavi z istim obdobjem lani zrasel za 3 odstotke, pri čemer je ključno gonilo rasti domača potrošnja, kažejo podatki statističnega urada.

Domača potrošnja se je v prvem četrtletju okrepila za 3,7 odstotka, k čemur sta pozitivno prispevali povečanji končne potrošnje in bruto investicij. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih z 6-odstotno rastjo. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se povečali za 2,4 odstotka, pri storitvah za 2 odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka.

Bruto investicije so se dvignile za 5,6 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so narasle za 12,6 odstotka. K rasti so največ prispevale investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za petino oziroma 20,7 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka.

Investicije v opremo in stroje so se povečale po podobni stopnji kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so porasli za 3,9 odstotka, med temi izraziteje izdatki za kolektivne storitve za 5 odstotkov. Izdatki države za individualne storitve so se povečali za 3,3 odstotka.

V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa upadel za 2,9 odstotka. Uvoz se je povečal izraziteje, in sicer za 1,5 odstotka. Uvoz blaga je zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa upadel za 1,1 odstotka.

Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1.097.000 oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost v prvem četrtletju povečala, in sicer za 0,4 odstotka oziroma za 4.000 oseb.

Največ novih zaposlitev je bilo v združenih dejavnostih uprave in obrambe, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva za 5.100 oseb oziroma za 2,3 odstotka ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih za 3.200 oseb oziroma za 2,3 odstotka.

Po drugi strani se je zaposlenost v nekaterih področjih dejavnosti zmanjšala. Najizrazitejši upad, za 3.400 oseb oziroma za 1,6 odstotka, se je zgodil v predelovalnih dejavnostih.

Po panogah je največjo rast zabeležilo gradbeništvo, kjer je dodana vrednost zrasla za 15 odstotkov. Finančne in zavarovalniške dejavnosti so zrasle za 6,6 odstotka, informacijske in komunikacijske dejavnosti za 6,2 odstotka, strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne poslovne dejavnosti za 4,1 odstotka.

Predelovalne dejavnosti so po upadku v četrtem četrtletju 2025 v prvem četrtletju 2026 zrasle za 1,4 odstotka. Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje ter gostinstvo so zrasli za 0,3 odstotka. Neto davki na proizvode so se povečali za 6,2 odstotka, kar je najvišja stopnja rasti v zadnjih petih letih.